Hudič najprej pravi Jezusu, naj kamen spremeni v kruh. Zatem mu pokaže vsa kraljestva sveta in mu obljubi, da lahko postane mogočen in slaven mesija. Nazadnje mu na spektakularen način pokaže njegovo božansko moč. Tri skušnjave kažejo tri poti, ki jih svet vedno ponuja, ko obljublja velike uspehe: pohlep po imetju, človeška slava, instrumentalizacija Boga. Vendar tu gre za tri varljive poti, ki nas vodijo v pogubo. (misli papeža Frančiška)
Na sončno nedeljo je k Mariji Pomagaj priromalo veliko romarjev, tako peš kot tudi s kolesi, družine in posamezniki. Osrednjo romarsko sveto mašo je ob 10. uri v baziliki Marije Pomagaj daroval rektor, dr. p. Robert Bahčič. V pridigi je spregovoril o pomenu posta: “Postni čas, ki smo ga pričeli pred štirimi dnevi z obredom pepeljenja, nam je v teh štirih dneh po Božji besedi preroka Izaija in Joela spregovoril, kakšna je Božja zamisel glede posta. Bog noče samo zunanjih postnih vaj, pritrgovanju v jedi in pijači. Prerok Izaija poudarja predvsem notranjo prenovo, da si prizadevamo za pravičnost, dobroto in poštenost. Da pretrgamo krivične vezi, potem bo post dobil vrednost.
Post ni teater, ki traja 40 dni, ampak je čas prizadevanja za notranjo lepoto. Kako je to notranjo lepoto mogoče doseči? V prvem postnem hvalospevu beremo in prosimo, da bi se z večjo vnemo posvečali molitvi in delom ljubezni do bližnjega. Ljubezen do bližnjega pokažemo s telesnimi in duhovnimi deli usmiljenja.
Postni čas je pravi čas in trenutek, da obnovimo veselje in upanje, ki nastaneta, kadar se čutimo kakor ljubljeni otroci Očeta, ki nas čaka z odprtimi rokami. Samo približati se mu moramo in se mu izročiti v njegove ljubeče in usmiljenje roke.
Ob vsem tem doživljamo, da se proti človeku in njegovi večni sreči nenehno bojujejo tri resničnosti: satan, svet in po izvirnem grehu ranjena človeška narava. Svet nas vleče proč od Boga in od misli na večnost. Tako satan želi človeka odvrniti od Boga in od spolnjevanja njegove volje.

Jezus ni zlorabil oblasti, ki jo je imel in brez Očeta in njegove volje ni storil nič. To zvestobo in pokorščino do Očeta je ohranjal vse do svoje smrti na križu. Hudič, Lucifer pa je to oblast zlorabil in se uprl, da Bogu ne bo služil, celo zasovražil ga je. Tako je po božjem dopuščenju postal vladar tega sveta (Jn 14,30). Vnesel je in še vedno vnaša sovraštvo do vsega, kar je božje in kdor mu služi vlada po pravilih sovraštva.
Zato hudič stopi pred Jezusa, da bi se Jezus odpovedal tej tesni povezavi z Očetom in Duhom in svetu naj bi vladal z oblastjo, ki bi mu jo dal Satan. Do sedaj je z Očetom ljubil, potem pa naj sovraži? Do sedaj je z Očetom ustvarjal, sedaj pa naj ruši in ubija? Jezus je z njim opravil na kratko, tako storimo tudi mi in ostali bomo v božji ljubezni.

V vsakem trenutku smo na križišču: želimo hoditi za jazom ali za Bogom?
Za osebno koristjo ali za resničnim Dobrim, tem kar je resnično dobro? Materinska priprošnja Device Marije, ki je podoba zvestobe Bogu, naj nas podpira na naši poti in nam pomaga vedno zavračati hudo ter sprejemati dobro.” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije