Novice
16. marec 2025
»Gospod je moja luč in moja rešitev.« (Ps 27) Na 2. postno nedeljo, ki je tudi papeška nedelja, nam evangelist Luka spregovori o spremenjenju Jezusa na Gori.

“Na današnjo drugo postno nedeljo je pri bogoslužju v ospredju dogodek Jezusovega spremenjenja na gori Tabor. Spremenjenje se je zgodilo v točno določenem trenutku Jezusovega poslanstva.
Potem, ko je učencem govoril, da bo moral veliko trpeti, da bo umorjen in da bo tretji dan vstal, jih je tudi povabil in jim rekel: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj!« (Lk 9,23). Ta izjemen dogodek je spodbuda pri hoji za Jezusom. Do tega trenutka, dokler ni bilo govora o križu in trpljenju, so stvari v bistvu šle dobro.
Jezus dobro ve, da apostoli ne sprejemajo resničnosti križa, njegove smrti in jih zato hoče pripraviti za razumevanje in prenašanje pohujšanja trpljenja in smrti na križu, da bodo vedeli, da je to pot, ki vodi v slavo.
To pa je tudi pot učencev, vseh nas, saj nihče ne prispe v večno življenje, če ne v hoji za Jezusom in to tako, da v zemeljskem življenju nosi svoj križ. Vsakdo od nas ima svoj križ in Gospod nam kaže cilj te poti, na kateri nosimo svoj križ, ki je vstajenje. Kristusovo spremenjenje nam torej kaže krščanski pogled na trpljenje. Trpljenje je sestavni del hoje za Gospodom in temu se ne moremo izogniti. S tem, ko je pokazal svojo slavo trem apostolom, nam je Jezus zagotovil, da križ, preizkušnje in težave, v katerih se znajdemo, imajo rešitev in bodo premagane v veliki noči.
Jezusovo spremenjenje se dogaja v ozračju molitve in v tem ozračju se je potopil v zrenje Očetovega načrta ljubezni, ki ga je poslal na svet, da odreši človeštvo. V tem zaupnem pogovoru z Očetom sta navzoča tudi Postava in Preroki, torej Mojzes in Elija. Njuna smrt je bila zavita v tančico skrivnosti (grobnice prvega niso nikoli našli, drugega pa je v nebesa ponesel ognjeni voz). To sta dva temeljna kamna, na katerih je temeljila vsa vera Božjega ljudstva. In tudi ona dva govorita z Jezusom o smrti.
Razmere v katerih živimo, so zaskrbljujoče in tragične in to prizadene naša srca in občutke. Nimamo besed, počutimo se nemočne in nezmožne pred tem, kar bi radi, pred tem, kar si želimo, kot pot miru in življenja. Poleg tega ima vsak od nas vsak dan svoje obveznosti, svoje skrbi, bolj ali manj velike težave. Dvigniti moramo svoj pogled, iskati Gospoda, biti z Njim, najti v Njem luč in moč, živeti in prebroditi trenutno situacijo. V Bogu moramo najti smisel vseh naših preizkušenj.
Mozaiki v cerkvi na gori Tabor predstavljajo še dodatna štiri Jezusova spremenjenja, ki so tudi osrednja za našo vero in to so:
»Kajti dete nam je rojeno, sin nam je dan.« (Iz 9,5) – Jezusovo rojstvo.
»Jaz sem kruh življenja.« (Jn 6,48) – evharistija.
»Bil sem mrtev, a glej, živim na veke.« (Raz 1,18) – smrt na križu.
»Bil je obujen. Ni ga tukaj.« (Mr 16,6) – vstajenje.
Vse to dogajanje in osebno doživetje pri spremenjenju je osebno zapisal apostol Peter v svojem drugem pismu: »Ko smo vam oznanili moč in prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa, nismo sledili vešče izmišljenim bajkam, ampak smo na lastne oči videli njegovo veličastje. Od Boga Očeta je prejel čast in slavo, ko je k njemu iz veličastne slave prišel takšen glas: 'To je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.’ In ta glas smo mi sami slišali prihajati iz nebes, ko smo bili z njim na sveti gori.« (2 Pt 1,16-18)”
Je v pridigi osrednje romarske svete maše ob 10. uri v baziliki Marije Pomagaj dejal rektor, dr. p. Robert Bahčič.

Fotografije