Jezus se je, potem, ko je pridigal po drugih vaseh Galileje, ponovno vrnil v Nazaret, kjer je odraščal z Marijo in Jožefom. In na soboto je začel učiti v shodnici. Številni, ki so ga poslušali, so se spraševali: »Od kod njemu vsa ta modrost? Ali ni to sin tesarja in Marije, torej naših sosedov, ki jih dobro poznamo?« Zaradi takšne reakcije je Jezus potrdil resnico, ki je postala del ljudske modrosti: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši« (v. 4). To večkrat rečemo in še vedno velja.

Dopoldanski romarski sveti maši pri Mariji Pomagaj, ob 10. uri in 11.30, sta na 14. nedeljo med letom bili pri zunanjem oltarju. Osrednjo romarsko sveto mašo ob 10. uri je daroval rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. V pridigi je spregovoril o vsebini današnje Božje besede:
“Jezus se po dolgem času vrne v domači kraj. Od takrat, ko je odšel od doma, ga še ni bilo v domači kraj. Dejavno je deloval v Kafarnaumu. Tudi tam je obiskal shodnico in ozdravil obsedenega in vsi so se čudili, kaj je to, nov nauk z oblastjo. Ozdravljal je tudi druge in ljudje so navdušeno šli za njim. Z vsem tem pride sedaj v domači kraj, v domačo majhno shodnico, ki jo lahko še danes obiščemo, če gremo v Sveto deželo, v Nazaret. Vrnil se je. Zato je prišel ves kraj poslušat sina svojega ljudstva, o katerem se je sloves, da je razumen učitelj in mogočni zdravilec, razširil po vsej Galileji in še čez. Vendar pa se je to, kar se je nakazovalo kot uspeh, sprevrglo v presenetljivo zavrnitev do mere, da Jezus ni mogel storiti nobenega čudeža, ampak samo nekaj ozdravitev.
Marko ne zapiše, kaj je Jezus bral v shodnici. Vemo pa iz Lukovega evangelija, da piše, da je bral preroka Izaija: Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. In ko konča razlago Jezus pove: Danes se je to pismo izpolnilo. In tu se zalomi.
Začetno navdušenje se spremeni v spotiko. In zakaj, v tako kratkem času, mine navdušenje nad Jezusom?
Prvi odgovor na to je, da rojaki vedo, kdo je Jezus, iz katere družine izhaja, kdo so njegovi sorodniki in nemogoče je, da bi Bog deloval po njem. Kaj si domišlja, kdo da je. Tu vidimo, da ljudje postavljajo pogoje in okvire, kakšen bi moral biti Bog. Tudi se vidi, kako so bili zakrknjeni, da v Jezusu niso videli Božjega delovanja. Apostol Janez je lepo zapisal: V svojo lastnino je prišel, toda njegovi ga niso sprejeli.
Drugi odgovor pa je v Jezusovi besedi, ko pravi, da prerok ni brez časti, razen v domačem kraju. Luka tukaj sam daje odgovor, da tudi preroka Elija in Elizej, v času velike stiske v Izraelu, nista bila sprejeta med rojaki, temveč pri tujcih, ki so jim za čudež izkazali hvaležnost. Jezus se poistoveti z njima. Odziv je jasen, saj so Izraelci na tujce gledali prezirljivo.
Navdušenje je minilo, ko spoznajo, da jih Jezus pošilja, da živijo svojo vero sredi vsakdanjega življenja. Ob tem Jezus doda, da se čudi njihovi neveri. Vera tukaj pomeni, da Izraelci določajo, kakšen mora biti Bog in da drugače ne more delovati, kot so si sami zamislili.
Prvo berilo nam posebej govori o prerokih, ki jih je Bog pošiljal, da bi Izraelce spominjali na zavezo, sklenjeno na gori Sinaj. Tam jim je Bog zagotovil, če bodo hodili po njegovih poteh, jih bo varoval, če pa boste na svoje obljube pozabili, vas bom prepustil samim sebi. Ko so Izraelci prišli v obljubljeno deželo, kjer jim je zemlja bogato obrodila, so v udobju kmalu pozabili na Boga. Bili so gluhi za božje opomine.
Učenci pa so Jezusa večkrat prosili in mu rekli: Pomnoži nam vero ali pa verujem, pomagaj moji neveri.
Tudi mi si ne smemo domišljati, da Jezusa dovolj dobro poznamo in potem se čudimo, da ne more nad nami narediti čudeža. Ozdravljenje predpostavlja predano vero. Ne iščimo senzacij, velikih čudežev. Čudež je, da hodimo za Gospodom in da vztrajamo na tej poti.
Naj bo tudi naše srce po zgledu Device Marije vedno odprto za Jezusovo besedo, ki nas vabi k sebi, da bi zvesto hodili za njim, ki je naša pot, resnica in življenje.” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.

Pri sveti maši je pel domači cerkveni pevski zbor, pod vodstvom Marjete Anderle.

Pripravila: AEF

Fotografije