Jezus je na obali Galilejskega jezera in obkroža ga velika množica, ki so jo privabila znamenja, ki jih je storil nad bolniki. Toda Jezus ni le zdravitelj, je tudi učitelj, saj se je povzpel na goro in je sedel z tipično držo učitelja, ko poučuje. Nikoli ne preneha Božja ljubezen do človeštva, ki je lačno kruha, svobode pravičnosti, miru in predvsem njegove božanske milosti. Jezus tudi danes nasičuje, postaja živo navzoč in tolažeč, to pa stori po nas. Zato nas evangelij vabi, naj bomo pripravljeni in dejavni. (iz misli papeža Frančiška)
Kljub vroči poletni nedelji se je dopoldanskih svetih maš pri Mariji Pomagaj udeležilo veliko število romarjev. Osrednjo romarsko sveto mašo ob 10. uri, ki jo je na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval rektor, dr. p. Robert Bahčič, je v neposrednem prenosu prenašala TV Slovenija. Pri sveti maši so peli pevci in pevke cerkvenega pevskega zbora Lom pod Storžičem.
Pater Robert Bahčič je v pridigi spregovoril o današnji Božji Besedi: “Osrednja beseda in misel današnje božje besede je kruh. Prerok Elizej v prvem berilu zapove, da razdelijo kruh med ljudi. Tudi Jezus zapove delitev kruha. Apostol Pavel ga v drugem berilu niti ne omenja z besedo. Pozorno poslušanje pa nam spregovori o receptu zanj. Ne za navaden kruh, ampak za evharistični kruh.
Ob izhodu iz suženjstva so Izraelci skušali Gospoda in godrnjali: “Bo mogel Bog v puščavi pogrniti mizo?” (Ps 78,19) Izraelski in naši neveri odgovarja Jezus sam, ki je Pastir nove zaveze s pomnožitvijo kruha. Povabljeni smo, da vstopimo v čudežni svet božje ekonomije, ne človeške ekonomije, kot so to pojmovali nasičeni, da so ga hoteli postaviti za zemeljskega kralja. V tem trenutku posvetnih misli in želja se Jezus umakne na goro. Judje so ostali jetniki svoje zemeljske ekonomije.
Tu se moramo zopet spomniti Jezusove zavrnitve hudega duha v puščavi, ko mu jasno pove, potem ko mu je ta predlagal, da naj spremeni kamenje v kruh. Jezus noče biti čarodej, ampak želi posvetiti in nahraniti človeka pri njegovem delu in trpljenju njegovega vsakdanjega življenja.

Evangelist omenja, da je bila blizu velika noč. S tem se pogled usmeri proti križu, na popolno daritev ljubezni ter proti evharistiji, ponavzočanju tega daru. Kristus tako postaja za ljudi kruh življenja. Udeleževati se evharistije, pomeni vstopiti v Jezusovo logiko, v logiko zastonjskosti in podelitve. In četudi smo revni, lahko vsi vsaj nekaj podarimo. 'Prejeti obhajilo’ pomeni tudi zajemati od Kristusa milost in moč, ki nam daje sposobnost podeliti z drugimi to, kar smo in to, kar imamo.

Apostol Pavel skupnost v Efezu spodbuja, da se naj prenašajo v ljubezni. To pa zahteva še nekaj več, kakor sam pravi: ponižnost, krotkost in potrpežljivost. Jezus to pokaže na sebi, na križu, kaj pomeni ljubiti in kraljevati. Pustil se je ponižati do konca.
Krotkost predstavlja neizmerno notranjo moč. Potrpežljivost pa je tista, ki prenaša neugodne stvari brez nejevolje. Vse to Jezus pokaže na križu. To, kar je na veliki četrtek izrekel, je na veliki petek živel. Tu stopi v ospredje evharistični kruh, ki je drugačen od vsakdanjega kruha, ker je posvečen, posvečen s ponižnostjo, krotkostjo in potrpežljivostjo in ker je to seme, ki je padlo v zemljo, posvečeno z ljubeznijo, je tretji dan oživelo in obrodilo sadove.

Rešitev je v Kristusu. Norčevanje iz Jezusa in Božje Matere Marije svetu ne prinaša nič dobrega. Kristus, ki je vedno živel v tesni povezanosti z Očetom, se ne ustraši lačnih množic, ima z njimi sočutje in gre tako daleč, da samega sebe da v hrano v Telo in Kri. Za tak korak je potrebno močno notranje duhovno življenje.
Po zgledu Jezusove daritve mora iti tudi naša, človeška daritev. Iti mora skozi Kristusa, ker samo on lahko iz malega, kar premore človek, naredi polnost dvanajstih košar. On nas vodi k polnosti življenja.
Kristjan mora v življenju dati vse od sebe, torej vseh pet hlebov in dve ribi oziroma tisto kar premore in prejel bo vse. Hranìmo s kruhom življenja.

Naj nam Marija Pomagaj pri Jezusu izprosi, da bi tudi mi znali velikodušno, v moči svoje vere, svetu prinašati duhovno hrano, kajti svet je bolj kakor zemeljskega kruha lačen Boga.” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije