Praznik zahvale so poznala že starodavna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošnje za blagoslov darovala ječmenove snope, poljedelska ljudstva pa so darovala enoletno jagnje. Z nastopom judovstva oziroma z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti je zahvala dobila bogoslužni in odrešenjski pomen. Judje se tega dogodka spominjajo ob šotorskem prazniku (prim. 5 Mz 16,13–15 in 4 Mz 29,35–39).
Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, npr. za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo.

Na zahvalno nedeljo je osrednjo romarsko sveto mašo je ob 10. uri v baziliki Marije Pomagaj daroval p. Tadej Inglič. V pridigi je izpostavil nekaj misli zahvale: “ Zahvalimo se Gospodu za vse milosti, ki jih prejemamo. Božje zapovedi nas pripeljejo nazaj h Gospodu, ki nam daje varnost. In največja zapoved je ljubezen, da se ljubimo med seboj. Bodimo hvaležni Bogu, ki nas je ustvaril in staršem, ki so nas sprejeli v življenje. Prav je, da se zahvalimo za ljudi, ki so v naši bližini. Hvala za življenje v miru v naši domovini.” Je med drugim dejal p. Tadej in pridigo zaključil z besedami: “Ponesimo v svoje srce Božjo ljubezen in Božja Mati Marija naj nam izprosi hvaležnosti za vse milosti, ki jih prejemamo.”

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober,
ker na veke traja njegova dobrota.
(Ps 118)

Pripravila: AEF

Fotografije