Cerkev je Kristusa za kralja vesoljstva priznavala že v najzgodnejših veroizpovedih in s tem poudarjala, da ima Kristus kot Božji sin in Odrešenik sveta, zlasti po svojem vnebohodu, najvišjo čast in oblast nad človeštvom in zgodovino.
Praznik Kristusa Kralja je leta 1925 uvedel papež Pij XI. (1922–1939). Uvedbi praznika pogosto pripisujejo naslednji zgodovinski pomen: Cerkev je v obdobju totalitarizmov želela utrditi Kristusov kraljevski status in tako relativizirati prizadevanja režimov, ki so si lastili absolutno oblast nad človekom in stvarstvom.
Na nedeljo Kristusa Kralja se je pri Mariji Pomagaj zbralo veliko romarjev. Osrednjo romarsko sveto mašo je v baziliki Marije Pomagaj ob 10. uri daroval rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. V pridigi je spregovoril o vsebini današnjega praznika: “Kristus se šele v svojem trpljenju, v trenutku svojega neuspeha, jasno in javno priznava za kralja. Pilat ni doumel njegove trditve, da je kralj, Judje pa so ga zavrnili. A Jezus vztraja, da je kralj in da je zato prišel na svet, da pričuje za resnico. In kaj je ta resnica? To je Očetova ljubezen do sveta, ki se izraža v Jezusu Kristusu, njegovem življenju, smrti in vstajenju. Križ je dokaz za to resnico, da Oče ljubi svet po Sinu in takoj dodaja, da kdor je iz resnice posluša njegov glas in ne glas sveta, kajti Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta, kot pravi sam pred Pilatom. Jezusova moč izhaja iz povezanosti z Očetom. Jezusovo kraljevanje se istoveti z njegovim razodetim in odrešilnim poslanstvom.
Kralj je, ker človeštvu posreduje božje življenje, življenje Očetove ljubezni. On posreduje Očeta, božje kraljestvo in želi, da to, kar je večno, po nas kristjanih prihaja v naš čas.
Jezusova ljubezen zame se je darovala na križu, v posmehu in zaničevanju, da bi jaz bil deležen odpuščanja. Jezus se je daroval za vsakega izmed nas.
Prosimo Jezusa na križu, naj nas pogleda z usmiljenim pogledom in ljubečim srcem, da bi začutili in doživeli mir v sebi z zavestjo, Jezus mi je blizu.
In kje so ovire, da ne upoštevamo resnice in ne slišimo Jezusovega glasu?
Tudi učenci so ga zapustili, ko so ga videli oropanega vsega, misleč, vsega je konec, zaman smo hodili za njim.
Kjer ni iskrenosti, poštenosti, spoštovanja in ljubezni, tam ni prostora za Boga in kjer ni Boga ni resnice in zato zanjo tudi ne moremo pričevati in jo širiti.
Kristus kralj nas vabi k sebi, da bi nas v srečanju z njim nagovoril, da se mu odpremo, da on vstopi v nas in v nas kraljuje in tako širi svoje kraljestvo v svetu.
Prvo berilo je že nakazalo na tisto, kar smo slišali v evangeliju, da je Jezusovo kraljestvo neuničljivo in da mu morajo služiti vsa ljudstva, narodi in jeziki. »V nočnih videnjih sem gledal«, prerok Danijel to razlaga v prvem berilu. Kaj pomeni nočno videnje? Nikoli ne smemo prenehati iskati svetlobo sredi teme, sredi hudega in težkega. Svoj pogled moramo dvigniti k višku. Pomeni, moramo vstati in iti Gospodu naproti, ki nas čaka.
Danes, ob koncu cerkvenega leta, nas Jezus vabi: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil!« Na križu je Kristus pokazal pravo podobo Boga, ker se v svoji ljubezni poniža in gre na križ, ker ve, da s smrtjo na križu premaguje greh in krivdo človeštva. Naj v pogledu na križ začutimo in spoznamo, da je potrebno opustiti sovraštvo in ljubiti drug drugega. In to je božje kraljevanje v svetu.
Naj nam Marija pomaga dvigati naš pogled k Jezus in naše molitve, prošnje in zahvale izročati Njemu, ki je njen Sin in naš Odrešenik, da tudi mi pridemo v nebeški Jeruzalem, v kraljestvo ljubezni.”

“Njemu je bila dana oblast, čast in kraljestvo, in vsa ljudstva, narodi in jeziki so mu služili. Njegova oblast je večna oblast, ki ne preide, in njegovo kraljestvo neuničljivo.” (Dan 7,14)

Pripravila: AEF

Fotografije