Praznik Rožnovenske Matere Božje smo pri Mariji Pomagaj letos že dvanajstič obhajali skupaj z Radiem Ognjišče. Današnji dan je za baziliko Marije Pomagaj še prav poseben praznik, saj se spominjamo obletnice posvetitve cerkve in imenovanja cerkve za baziliko. Goriški nadškof dr. Jakob Missia, ki je postal prvi slovenski kardinal, je na Rožnovensko nedeljo, 7. oktobra 1900, posvetil novo cerkev na Brezjah. 5. oktobra 1988, ob prazniku sv. Frančiška, pa je papež Janez Pavel II. podpisal dokument, s katerim je cerkev na Brezjah razglasil za manjšo baziliko (basilica minor).
Praznični večer smo ob 18. uri pričeli z molitvijo dveh delov rožnega venca (veselega in svetlega dela), ob 19. uri je sledila sveta maša in po sveti maši še žalostni ter častitljivi del rožnega venca. V baziliki Marije Pomagaj se je zbralo veliko romarjev, celotno slovesnost so lahko v neposrednem prenosu spremljali tudi poslušalci Radia Ognjišče.
Slovesno somaševanje je v baziliki Marije Pomagaj vodil stiški opat Maksimilijan File. Ob njem so somaševali direktor Radia Ognjišče, msgr. Franci Trstenjak, msgr. Miro Šlibar, g. Drago Svetek in p. Krizostom Komar.
Opat Maksimilijan File je pridigo posvetil današnjemu prazniku: “Obhajamo praznik, ki je spomin na pomorsko bitko, katera se je, na današnji dan, odvijala ob zahodni obali Grčije med katoliško Sveto ligo in turškimi silami. To, za kar so se ti pogumni bojevniki Svete lige borili in zmaga, ki jim jo je priborila Devica Marija, je bila prihodnost krščanske Evrope in s tem krščanske družbe in kulture.” Je uvodoma dejal opat Maksimilijan.
V nadaljevanju je poudaril pomen molitve rožnega venca: “Ko namreč molimo rožni venec, nas Marija z nežno, materinsko ljubeznijo vodi k vedno globljemu vstopanju v življenje njenega Sina, v tiste odrešenjske trenutke, v katerih se srečujemo z Božjo ljubeznijo in usmiljenjem. Ko prehajamo iz desetke v desetko, se pridružujemo Mariji pri premišljevanju življenja njenega Sina.”
“Marija v času svojega življenja na zemlji nikoli ni molila rožnega venca. Toda, bolj kot kdorkoli drug je zrla v obličje svojega Sina. Njen pogled je bil radosten, ko je v naročju držala svoje Dete.
Marija ni molila rožnega venca, ampak ga je živela. Ko molimo rožni venec, smo tudi mi deležni njene žive izkušnje.” Je bil eden od osrednjih poudarkov pridige opata Maksimilijana Fileja.
V nadaljevanju je spregovoril o težavah našega časa, v katerem se pojavljajo nove zmote, ki ogrožajo življenje, družino in zakon, celovitost človeške osebe ter dobroto stvarstva in naravni red, ki ga je dal Bog. “Tako kot leta 1571 sta znova ogroženi resnica in naša krščanska civilizacija. In tudi v tem smo kristjani poklicani, da branimo resnico, da pričujemo o lepoti vere v Jezusa ter da ljubimo svoje bližnje. Ljubezen pa ne pomeni dopuščati napake ali pa molčati ob storjenem zlu.”
Rožni venec nam daje zmago v najpomembnejši bitki, ki jo vsakdo od nas bije proti grehu, proti svojim slabostim in odvisnostim. “Sveti rožni venec nas osredotoča na Jezusa Kristusa, ki je Pot, Resnica in Življenje. Ne bomo se predali, ne bomo pobegnili in ne bomo podlegli. Ob tako velikem sredstvu, ki nam je na voljo, le najbolj ravnodušni ljudje ne bodo vzeli rožnega venca in ga molili! Zato vzemimo rožni venec in ga molimo: naša prihodnost je v marsičem odvisna od tega, kaj bomo storili z njim! Amen.” Je pridigo zaključil opat Maksimilijan File.
Po sveti maši je sledila molitev žalostnega in častitljivega dela rožnega venca. Molili so frančiškani in šolske sestre.

Pripravila: AEF

Fotografije