Češčenje Matere Božje je bilo od nekdaj zelo razširjeno med ljudmi, kar so še dodatno podčrtali kraji, vezani na Marijo, ki so jih romarji obiskovali in pripovedovali o tem tudi drugim. Skoraj vsak narod, mesto ali kraj je Odrešenikovo Mater častil pod drugačno podobo in drugačnim imenom. Vsem pa je skupna ljubezen in češčenje Božje Matere, katere rojstni dan praznujemo danes.

Na praznik Marijinega rojstva so se pri molitvi rožnega venca in večerni sveti maši zbrali bolniki z rakom. Molitev rožnega venca je potekala v kapeli Marije Pomagaj, sveto mašo za bolnike z rakom je rektor bazilike Marije Pomagaj dr. p. Robert Bahčič daroval na trgu pred baziliko. Ob njem je somaševal msgr. Franci Trstenjak, direktor Radia Ognjišče in duhovni asistent Malteškega reda Slovenija.
Člani Malteškega reda so v procesiji pred zunanji oltar prinesli ikono blažene Device Marije iz Filerma, ki je sozavetnica reda in katere praznik obhajamo danes. Večerna slovesnost je bila obogatena kar s tremi vsebinami, obhajali smo praznik Marijinega rojstva, god blažene Device Marije iz Filerma ter bolnike z rakom priporočali svetemu Leopoldu Mandiću.
Pater Robert Bahčič je v pridigi povezal vse tri vsebine bogoslužja in preko zgodovine ikone blažene Device Marije iz Filerma predstavil pomen češčenja podob Matere Marije.
“Krščanskim vitezom je Mati Marija postala najvišji vzor, zato so jo posamezno ali v redovih (skupnostih, bratovščinah) vzeli za svojo zavetnico oz. sozavetnico (npr. tevtonski vitezi konec 12. stoletja). Ob vseh čudežnih uslišanjih in dogodkih so že v času prvega prihoda vitezov sv. Janeza Krstnika znali povedati marsikatero legendo, saj so se k filermški Mariji zatekali tako ortodoksni kristjani kot kristjani latinskega obreda. Ena od legend govori o bogatem možu, ki se je povzpel na ta hrib, da bi si vzel življenje (o vzroku legenda ne govori). Prikazala se mu je Marija, ki mu je s svojim nežnim smehljajem ponovno vrnila življenjske moči in ga rešila pred tragičnim koncem. Mariji, ki je bila zanj resnično Marija, vzrok radosti, je postavil kapelo in v njo čudežno ikono iz Jeruzalema. Vitezi so se z molitvami in procesijami pogosto obrnili na njihovo preljubo Marijo iz Filerma, da jih reši v preizkušnjah. V bogoslužnem koledarju malteških vitezov je postal 8. september slovesni praznik Blažene Marije Device iz Filerma. Nedvomno je ikona Marije iz Filerma zaradi izredno pestre zgodovine resnično znamenje Božje previdnosti in zato jo imajo nekateri za resnično najbolj čudežno ikono, saj se je s svojim pojavljanjem v težkih in kriznih trenutkih, kot tudi s svojim »molkom večkratne izgubljenosti« zapisala kot dragocena znamenje krščanstva.” Je med drugim v pridigi dejal p. Robert Bahčič.

Ob koncu svete maše je p. Robert Bahčič prisotnim podelil blagoslov z relikvijami svetega Leopolda Mandića in omogočil osebni stik z relikviarijem.

Pripravila: AEF

Fotografije