Danes obhajamo praznik Marijinega rojstva. Praznik Marijinega rojstva danes tako vzhodno kot zahodno cerkveno izročilo obhajata 8. septembra, natanko devet mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga Cerkev obhaja 8. decembra.
Naši predniki so praznikoma Marijinega vnebovzetja (15. avgust) in Marijinega rojstva (8. september) dali slovensko ime: veliki in mali šmaren oziroma vélika in mala maša, pa tudi velika in mala gospojnica. Obdobje med tema dvema praznikoma je znano kot obdobje romanj v Marijina romarska svetišča.
Tako je tudi danes k Mariji Pomagaj na Brezje priromalo veliko število romarjev, iz vseh koncev naše dežele in tujine. Svete maše ob 10. uri se je udeležilo preko 1200 romarjev. Somaševanje je na trgu pred baziliko Marije Pomagaj vodil soboški škof ordinarij msgr. dr. Peter Štumpf. Ob njem je somaševal rektor brezjanske bazilike dr. p. Robert Bahčič, ki je uvodoma pozdravil vse romarje ter se murskosoboškemu škofu dr. Petru Štumpfu zahvalil za darovanje svete maše.
Škof Štumpf je v pridigi najprej izpostavil pomen in vsebino današnjega praznika: “Praznik rojstva nebeške Matere Marije nas je danes zbral tukaj, da se skupaj z njo veselimo in častimo Boga, ki nas je postavil v življenje z namenom: biti tudi danes Kristusove priče.”
V nadaljevanju se je v naslonil na vsebino današnjega evangelija: “Poročilo iz evangelija, ki smo ga pravkar brali, je starozavezni rodovnik. Omenja namreč osebe, ki so predniki Jakobovega sina Jožefa, ki je bil mož Marije iz Nazareta, ki je mati Jezusa Kristusa, Božjega Sina in Odrešenika (prim. Mt 1, 1-16.18-23) Ti predniki so bili vse sorte ljudje. Sveto pismo o njih govori kot dobrih in manj dobrih. Nekateri imajo na sebi sijaj svetosti, drugi pa so omadeževani celo z zločini in s krvjo. Vsi so med seboj prepleteni v neizmerno dolgo verigo nasledstva, dogajanj, zmag in porazov, upov in razočaranj, kreposti in padcev. To dolgo verigo rodov je Bog sklenil v svojem Sinu, ki je prišel, da ozdravi vse ljudi iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Vezi mesa ali človeške narave niso več v prvem planu, ampak mnogo bolj pomembna postane vera, ki ozdravlja in zato tudi opravičuje. Dobro je to povedal apostol Pavel, ko pravi, da smo bili poklicani po sklepu samega Boga in zato smo tudi opravičeni in če smo opravičeni, smo poveličani (prim. Rim 8, 28-30).”
“V teh težkih in negotovih časih nam Marijino rojstvo sporoča, da ni nič slučajno, kar se dogaja z nami. Pomembne so vse odločitve, ki jih sprejemamo in vsa dejanja, za katera se odločamo. Marija je vse odločitve sprejemala zaradi vere. Ni imela privilegijev božjega materinstva. Najbrž si jih ni niti želela. Verovala je, da Bog vodi njene poti, ki so bile na hipe težke in zapletene. Te poti so se končno sklenile z njenim poveličanjem z dušo in telesom v nebesih.”
“Marija je trdnjava našega življenja. Bila je rojena, da zavaruje naše življenje tukaj na zemlji in ga varno pripelje v Očetovo hišo v nebesih. Gotovo v teh težkih obdobjih občutimo svoje življenje tudi kot 'odisejado’, kot nekakšno nevarno pustolovščino, pri kateri ne vemo, kako se bo na koncu vse skupaj izteklo. Vendar nismo Odisej, ki se je boril s svojimi čudaškimi bogovi, se prerekal z usodo in ubijal pošasti in sovražnike ob vrnitvi iz trojanske vojne k svoji ženi Penelopi.
Mi smo Marijini otroci. Smo na poti Kristusovega odrešenja in ne usode; smo ljubljeni od Boga in se nam ni treba bati nikogar. Marija je z nami vedno in povsod – kot mati, srednica, tolažnica in pomočnica.
Kot vedno, si Marija tudi na svoj rojstni dan želi samo naše srce in našo vero. Zato pa smo tudi prišli danes na Brezje.
Marija Pomagaj, radi te imamo. Ne vemo, kaj naj ti voščimo in želimo, saj imaš v nebesih vse. Za tvoj rojstni dan ti zopet zaupamo: vsi mi, tvoji otroci, naj bomo večno s teboj, Mati Marija.” Je pridigo zaključil murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.

Marija, bodi vedno z nami!

Pripravila: AEF

Fotografije