nevihtno julijsko vreme je preprečilo, da bi osrednjo romarsko sveto mašo na 17. navadno nedeljo darovali na trgu pred baziliko. Sveto mašo ob 10. uri je v baziliki Marije Pomagaj daroval rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. Sveto mašo je prenašala TV Slovenija.
V pridigi se je p. Robert Bahčič navezal na današnjo Božjo besedo: “Jezus je skriti zaklad, ki ga najdemo na Božji njivi, kar smo mi, kakor zapiše apostol Pavel Korinčanom (1 Kor 3,9).
Lahko rečemo, da obema junakoma današnjega evangelija uspe tisto, kar ni uspelo znamenitemu bogatemu mladeniču (prim. Mt 19,16-26). Jezusu ni pustil osvojiti njegovega srca in žalost je postala njegova nerazdružljiva potovalka. Njegovo življenje bi se lahko spremenilo, a ni imel vere in je raje še naprej gledal stvari z očmi mesa. Ni šlo za slabega fanta. Že od malih nog se je držal zapovedi. Vendar se ni mogel odločiti. Veliko bogastvo je v njem zadušilo seme Božje besede, ki mu ga je Jezus posadil v srce (prim. Mt 13,7.22).
Vse se začne z vero. Ali verjamemo v Kristusa in njegovo Besedo ali pa nas bo svet zasužnjil, zapeljal s svojimi lažnimi iluzijami. Vera – pomislimo za trenutek na priliko o sejalcu – je v ustvarjalni moči Božje besede, je seme, ki ga moramo ohranjati in gojiti v sebi in zunaj nas z vso bistroumnostjo in nenehno zavzetostjo. Imeti vero pomeni verjeti, da vse zlato na svetu ni vredno pridobitve Kristusa. Samo on je naš mir.
Samo on je pravi prijatelj, ki nikoli ne izda. Samo on je naš Stvarnik in Odrešenik, ki nam daje življenje in daje smisel našemu življenju.
Priliki o skritem zakladu in dragocenem biseru nas prosita za pogum, da vedno in povsod sprejemamo odločitve, ki so povsem v skladu z Božjo voljo. Tudi če bi svet želel kupiti našo vest tako, da bi nas prekril z diamanti in bogastvom vseh vrst, se bomo vedno morali odločiti, da se odrečemo vsemu, da ne bi izgubili pravega bogastva, ki je občestvo z Bogom danes in večno življenje pri Bogu.
»Kesno sem te vzljubil, Lepota, večno davna in večno nova, kesno sem te vzljubil! In glej, bil si v meni in jaz sem bil zunaj in tam sem te iskal in nelepa spaka sem se poganjal za lepimi liki, ki si jih ustvaril. Z menoj si bil, jaz s teboj ne. Daleč od tebe so me držale stvari, ki bi sploh ne bivale ne, ko bi v tebi ne bile. Klical si in klical, da si mi gluhoto prebil. Bliskal si in žarel, da si mi slepoto pregnal. Sladko zavonjal si mi in vsrkal sem tvoj vonj in zdaj koprnim po tebi. Okusil sem te in zdaj sem te lačen in žejen. Dotaknil si se me, pa sem zagorel po tvojem miru.« Je zapisal sv. Avguštin.
Ta evangelij lahko razumemo tudi tako, da pomislimo na tretjo Jezusovo skušnjavo v puščavi, ki pa je za nas danes in v vsakem trenutku našega življenja. Satan želi samo eno stvar in to je, da ga častimo, se pred njim poklanjamo in zanikamo Kristusa. Ostalo ga ne zanima. Prav tako nam je pripravljen dati oblast nad vsem svetom. To bi za nas pomenilo obsoditi nas na večni nemir in pogubljenje.
Naj se ve, da se bodo na koncu zgodovine sestavili računi in takrat bo prišlo do ločevanja/identifikacije med dobrim in slabim, s popolnoma drugačno usodo (Mt 13,48-50). Ta končna sodba je vedno pridržana Bogu, vendar jo pišem tukaj in zdaj.
Če bomo izbrali Kristusa bomo izbrali to kar je večno. Samo to, kar je večno ima smisel. Izbrati in okleniti se Jezusa, pomeni okleniti se ljubezni. In Marija je Mati ljubezni, zato nam jo Jezus daje za zgled, da nas ona vabi k njemu.”

Pripravila: AEF

Fotografije