Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki ga praznujemo 25. junija in obeležuje osamosvojitev Republike Slovenije. Na ta dan leta 1991 je namreč Skupščina Republike Slovenije sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter tako uradno razglasila samostojnost države.
Praznik smo pri Mariji Pomagaj obeležili s slovesno sveto mašo, ki jo je na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval cistercijanski opat p. Maksimilijan File, ob njem je somaševal rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič.
Uvodoma je prisotne romarje z vseh koncev domovine pozdravil p. Robert in med drugim dejal: “Vedno je lepo, na najrazličnejših slovesnostih, videti narodne noše, ker so to oblačila z vsebino, zgodovino, tradicijo in ker v sebi nosijo številna sporočila in dragocene drobne trenutke naših prednikov.Naj bo še naprej barvitost slovenskih narodnih noš simbol našega obstoja, naše avtohtonosti in naše bitnosti v našem slovenskem prostoru.”

“Posebej pozdravljam vse, ki svojo ljubezen do domovine in ponos nanjo pokažete tudi na tak način, da si ob svečnih trenutkih nadenete narodno nošo. Nek poenoten kroj, ni zgolj nekaj sešitih kosov blaga, ampak ima globok simbolni pomen. Pa naj bo to vojaška, policijska ali gasilska uniforma, službeno oblačilo zdravnikov, medicinskih sester ali reševalcev, paradna obleka lovcev, redovni habit Bogu posvečenih, talar duhovnikov, kombinezon delavcev in kmetovalcev ali pa kravata oziroma kostim uradnikov in uradnic. To so znamenja pripadnosti in mnogokrat tudi ponosa. Znamenja služenja in ljubezni. Ljubezni do domovine in ljudi. In domovina to pripadnost in ljubezen ceni ter se je veseli.” Je v uvodnem delu pridige dejal opat Maksimiljan File.
V nadaljevanju je spregovoril o ljubezni do domovine in do sočloveka: “Že na začetku prve Mojzesove knjige najdemo zapisano, da je Bog vprašal: »Kajn, kje je tvoj brat Abel?« In Kajn odgovori: »Ne vem. Sem mar jaz varuh svojega brata!« Kot lahko nekako razumemo iz besedila, je bil Bog prepričan, da Kajn dejansko je odgovoren za svojega brata Abela in Abel za Kajna.”
“Zato se moramo kot ljudje, kot državljani in kot kristjani nenehno spraševati: Ali imam še sposobnost, začutiti, da oseba, ki je ob meni obstaja? Ali sem se sposoben srečati s potrebami drugega? Ali kdaj začutim, kaj nekdo čuti, doživlja, misli? Ali imam toliko odgovornosti, da svoje odločitve in dejanja prilagodim bližnjemu? Ali sem varuh svojega brata?
Bratje in sestre, po Božji zamisli smo ljudje ustvarjeni za skupnost. Prva poglavja Svetega pisma so pomembna ravno zato, ker nam prikažejo, kaj je imel Bog v načrtu, ko je ustvarjal svet. Sv. mašo smo začeli z znamenjem križa in pozdravili Sveto Trojico. En Bog v treh osebah. Že od vsega začetka vidimo, da Bog nastopa v množini. Celo ime za Boga, kot ga, v izvirniku, uporablja Sveto pismo je množinsko – Elohim. Tudi ko Bog ustvarja človeka govori v množini. Pravi: »NAREDIMO človeka po NAŠI podobi«. In ko ustvari človeka, takoj ugotovi, da »ni dobro človeku samemu biti«. In ustvari družico Evo.”
“Če želimo, da bi živeli v državi, kjer bi vsi državljani živeli v miru in slogi, kjer bi drug drugega spoštovali in podpirali in ne ovirali, kjer bi se lahko drug drugega veselili, kjer bi ljudje lahko bili srečni, mora vsak od nas k temu tudi nekaj prispevati. Predvsem biti varuh svojega brata ali sestre. ...
Slovenska himna se začne z besedami, ki bi lepo pristale tudi Svetem pismu. »Žive naj vsi narodi…« Ja, vsi narodi. Tudi naš slovenski narod, tudi moj sosed, tudi naša predsednica ter naši opozicija in koalicija, tudi moj bližnji, moj brat, moja sestra … za katerega morda, vse prevečkrat, tako kot Kajn, rečem: »Sem mar jaz varuh svojega brata!« Amen.” Je pridigo zaključil opat Maksimilijan File in nato blagoslovil narodne noše.

Bog živi našo deželo!

Pripravila: AEF

Fotografije