Na praznik Janeza Krstnika je pri Mariji Pomagaj potekalo že 55. romanje bolnikov, ostarelih in invalidov, v organizaciji Tiskovnega društva Ognjišče. Na trgu pred baziliko Marije Pomagaj se je zbralo več kot 3500 romarjev, iz različnih koncev naše domovine.
Romanje smo ob 9. uri pričeli s pripravo na sveto mašo z molitvijo rožnega venca in s petjem, ki ga je vodil p. Franci Seničar. Somaševanje romarske svete maše je vodil novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, ob njem je somaševalo veliko duhovnikov, med njimi tudi g. Božo Rustja ter g. Miro Šlibar, ki je uvodoma pozdravil prisotne romarje.
V uvodnem delu pridige se je škof Saje spomnil pokojnega pobudnika romanja, očeta Franca Boleta, za katerega je dejal, da je “imel preroškega duha in je v romanjih za bolne in starejše prepoznal nov način pastoralne za tiste, ki so še posebej potrebni naše pozornosti. Na ta način so se starejši lahko srečevali med seboj, prejeli zakramente, skupaj molili in se okrepili v veri in bratstvu. Ko bomo blagoslovili spominke, bomo blagoslovili tudi poseben mozaik, v katerem je upodobljen začetnik romanj msgr. Franc Bole. Izdelan je iz semen in si ga boste po maši lahko ogledali.”
V nadaljevanju se je škof Saje zahvalil Radiu Ognjišče za prenos svete maše, bratom frančiškanom, zdravstvenim delavcem in drugim prostovoljcem, ki spremljajo starejše in bolne in vsem, ki so pripravili današnjo romarsko slovesnost.
“Krščanska vera nas uči, da ima tudi trpeči človek neprecenljivo vrednost in neodtujljivo dostojanstvo. Takrat je podoben samemu Gospodu, ki je trpel za nas. Kakor sta pod Gospodovim križem stala Marija in Janez, pa vsak človek v trenutkih trpljenja potrebuje ob sebi ljubečo osebo, ki ga podpira in razume.
O tem, kako je dragoceno vsako življenje, spregovori tudi današnje praznično prvo berilo iz preroka Izaija: »Gospod me je poklical ob rojstvu, mi dal ime že v materinem telesu« (Iz 49, 1). Njegova ljubezen do nas se kaže v tem, da ima Bog za nas vedno načrt. Poklicanost in poslanstvo Janeza Krstnika nas opominjata, da je vsakemu človeku zaupana naloga, da izpolni svojo vlogo in ta svet naredi malo lepši, boljši, bolj Božji.
Bolezen nas vedno preseneti. Nanjo, kot poudarja papež Frančišek, nismo nikoli pripravljeni. Tudi težko sprejemamo pojemanje moči zaradi starosti. Krhkost in nemoč je lahko za nekoga trenutek obupa, za verujočega pa prostor Božjega usmiljenja in milosti ter krepitve vere. Tisti, ki spremljajo umirajoče, to izkušnjo jasno povedo.
Gospod našemu življenju daje smisel, ki ga odkrivamo v vztrajni hoji za njim in tudi v sprejemanju preskušenj. Značilnost Janeza Krstnika je tudi v tem, da ne uveljavlja svoje volje, temveč išče Gospodov načrt zanj. Prepusti se njegovi besedi.
Vzemimo si sv. Janeza Krstnika za zgled: tudi bolni in ostareli imate svojo vlogo v tem svetu, nihče ni odvečen in nevreden: vsakogar Gospod kliče po imenu! Na drugi strani pa zdravi in krepki prepoznajmo v svoji okolici tiste, ki so osamljeni in zapuščeni. Ustavimo se ob njih kot usmiljeni Samarijani in jih krepčajmo s sprejemanjem, sočutjem in ljubeznijo.
Stiska bolnih in trpečih nas poziva ne le k molitvi zanje, temveč tudi, da kot družba, Cerkev in posamezniki, ozavestimo svoj odnos do njih in jim omogočimo človeka vredno življenje do konca. Hvala vsem, ki skrbite zanje in jih imate radi.” Je pridigo zaključil novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrej Saje.

Po pridigi so duhovniki romarjem podelili bolniško maziljenje, ob koncu maše pa je sledila procesija z Najsvetejšim.

Romanje smo zaključili s petimi litanijami v baziliki Marije Pomagaj.

Marija Pomagaj, prosi za nas!

Pripravila: AEF

Fotografije