“Naučili smo se živeti v svetu, kjer šteje samo to, kar se vidi. Vse kar je nevidno, ne more biti sredstvo ponašanja in kupovanja. Podobni smo cestninarju Mateju, da sedimo ob mitnici, preštevano svoje zasluge in dejanja, da bi bili bolj opaženi, bolj pomembni. Prav tu pride mimo nas Gospod. Ganjen je nad nami, nad našo ujetost, ker vidi, da imamo nekaj ljubezni, a nam je želi dati še več, zato tudi nas povabi naj hodimo za njim. Želi nas popeljati v drugačen svet, duhovni, ki je bolj prežet z božjim.
Neverjetno je, da farizeji, ki so skrbeli, da bi Judje izpolnjevali Gospodovo postavo, jo izpolnjevali dobesedno, niso usmiljeni, kako je usmiljen naš Gospod. Ob poslušanju evangelija se lahko vprašamo, zakaj človek težko vidi, da je drugi ljubljen. Kako je mogoče, da ljubezen zbuja sovraštvo? Kaj ima človek v srcu, da se tedaj, ko vidi ljubezen, ne razveseli, ampak se užalosti? Kaj izgubim, če je drugi ljubljen? Kaj so farizeji izgubili, če je Gospod jedel z grešniki? Zavist je v duhovnem življenju zelo nevarna. Zavisten je satan, ki človeka želi oddaljiti od Boga in ga vedno zapeljuje.
Farizeji so sodili preteklost, Jezus pa gleda in vidi v prihodnost in ve, da bo grešnik Matej postal oznanjevalec evangelija. Jezus kliče nas, grešnike in je z nami usmiljen in ljubezniv in ko bomo to odkrili, bo naše življenje praznik. Ne bomo godrnjali nad drugimi, ampak se veselili, da se Bog bliža vsakemu, vsem nam.
Odkrivajmo Božjo ljubezen in bodimo veseli, da je Bog med nami. Naj nas nauči sprejemanja drug drugega. Kot je sprejemala, verovala in upala Marija. Naj bo naše srce odprto Božjemu delovanju, da se veselimo vsega, kar je Božjega in lepega.” Je v pridigi osrednje romarske svete maše, ki jo je daroval na trgu pred baziliko, dejal rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič.

Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike. (Mt 9,13)

Pripravila: AEF

Fotografije