Na veliki četrtek zvečer praznujemo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus je pri zadnji večerji, ko je s svojimi učenci obhajal velikonočno (pashalno) večerjo, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Katoličani in drugi kristjani, verujemo, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Omejeni prvini pomenita Jezusovo realno navzočnost med nami in ju častimo z vsem spoštovanjem. Veliki četrtek zato velja za ustanovitveni dan evharistije, ko je Jezus daroval prvo evharistično daritev ali mašo. Evharistija je zakrament Božje ljubezni do ljudi in zakrament edinosti Cerkve, z njo pa se uresničuje tudi edinost Božjega ljudstva. Pri evharistiji se spominjamo smrti in vstajenja Kristusa. Kristus je na veliki četrtek postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično udejanjil z umivanjem nog učencem (prim. Jn 13,1–20).
Po koncu maše duhovnik s spremstvom prenese monštranco s posvečeno hostijo in posvečene hostije, ki simbolizirajo Jezusovo navzočnost, iz tabernaklja na posebno mesto oz. v t. i. ječo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.

Slovesno sveto mašo Gospodove zadnje večerje je v baziliki Marije Pomagaj vodil dr. p. Viktor Papež. Ob njem so somaševali rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič, p. Tadej Inglič in p. Krizostom Komar.
V pridigi je p. Viktor Papež spregovoril o pomenu in simboliki današnjega dne: “Danes pričenjam z obredi svetega tridnevja Jezusovega življenja. Nocoj veliko pozornost naklanjamo sveti evharistiji. Med zadnjo večerjo je Jezus posvetil apostole v duhovnike in postavil temelj vere. Z obredom umivanja nog je pokazal na služenje, na darovanje samega sebe, kar je bistvo duhovniške službe. Duhovništvo je v bistvu služenje, s tem dosegamo resničnost Jezusovih besed. Evharistija je ljubezen, je darovanje. In dar duhovništva je ponižno služenje.« Je med drugim v pridigi dejal dr. p. Viktor Papež.
Po pridigi je p. Viktor 12 moškim, ki so predstavljali 12 apostolov, simbolno umil noge. Tako je duhovnik simbolično pokazal, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik zaupanim ljudem.
Po sveti maši so mašniki s spremstvom prenesli Najsvetejše v ječo.

Pridite, molimo!

Pripravila: AEF

Fotografije