Po dvoletnem koronskem premoru, smo se na kulturni praznik ponovno podali na romanje po poteh kulturne dediščine. Z Brezij do Vrbe smo z romanjem obudili spomin na može, ki so bili rojeni in so ustvarjali v vaseh pod Karavankami.
Po sveti maši, ki jo je v baziliki Marije Pomagaj daroval rektor svetišča p. Robert Bahčič, se nas je zbralo lepo število romarjev iz različnih koncev naše domovine.
Na romanje smo se podali po stari romarski poti, ki je nekoč povezovala Brezje in Vrbo ter vodila naprej na Višarje.
Ustavljali smo se na krajih, ki so iz različnih vidikov zaznamovali Zgornjo Gorenjsko.
Prvi večji postanek smo naredili »Pri Jožovcu«, kjer smo si ogledali prenovljeni Avsenikov muzej, ki je doživeta pripoved časa, v katerem sta aktivno ustvarjala Vilko in Slavko Avsenik. Na ogled so postavljene prve Avsenikove plošče, še nikoli javno objavljene fotografije iz zakulisja snemanj in tudi fotografije družine Avsenik.
Tudi tokrat smo pot podaljšali za ovinek skozi vas Begunje. Begunje na Gorenjskem so idilična vas na severnem delu Radovljiške kotline, tik pod obronki Karavank. Starejši del naselja je razpotegnjen ob potoku Begunjščica. Vas je poznana po mogočni graščini Katzenstein, ki stoji ob robu starega jedra. Graščina je poznana predvsem po gestapovskih zaporih v času nacistične okupacije med drugo svetovno vojno. Stranski, pritlični trakt z originalnimi celicami, je urejen v spominski muzej.
V osrednjem delu gradu Katzenstein je danes psihiatrična bolnišnica.
Grad Katzenstein in Plečnikovo nadstrešnico Brezjanko na robu pobočja povezuje kostanjev drevored, kjer so na desnem delu po drugi svetovni vojni uredili grobišče talcev.
Plečnikov paviljon je nadstrešek s šestimi lesenimi nosilci in streho ter klopmi. V bližini stoji zidan vrtni paviljon, ki se imenuje Jožamurka in je bil postavljen leta 1938. V paviljonu je prostor z mizo in oltarjem svetega Jožefa pod nadstreškom. Arhitekt je oba paviljona oblikoval pred letom 1939. V neposredni bližini pa smo si lahko tudi ogledali pred kratkim najden in izkopan tlak originalne Plečnikove Brezjanke.
V Poljčah, pri zgradbi nekdanje kmetijske šole, kjer ima danes svoj sedež NATO center za usposabljanje in gorsko bojevanje, smo zavili na staro cesarsko cesto.
Ime cesarska cesta izvira iz časov, ko še ni bilo železnice. Vse glavne ceste so vodile na relaciji Dunaj–Trst. Vozarji so po teh cestah prevažali najrazličnejše blago, a najpomembnejše so bile poštne kočije. S cesarske ceste smo zavili proti vasi Rodine, kjer stoji več kot 400 let stara rojstna hiša pisatelja in duhovnika Janeza Jalna. Hiša, ki stoji ob cerkvi sv. Klemena, je nekdanja mežnarija. Kot mežnar je služboval tudi Jalnov oče.
Po krajšem postanku smo se za vasjo priključili na Pot kulturne dediščine, ki povezuje vasi pod Stolom in se čez »Reber« podali do Doslovč, kjer smo si ogledali rojstno hišo Frana Saleškega Finžgarja. Po ogledu le te, nam je za konec ostala le še pot iz Doslovč do Vrbe, rojstnemu kraju pesnika dr. Franceta Prešerna ter nadškofa Antona Vovka. Po ogledu cerkve sv. Marka in zaključno molitvijo smo si ogledali še rojstno hišo dveh velikih Slovencev. Stalna razstava v rojstni hiši Franceta Prešerna v Vrbi ima nazorno prikazuje življenje in delo Franceta Prešerna. Svoje mesto na stalni razstavi ima tudi nadškof Anton Vovk. Prešernova rojstna hiša je hkrati tudi Vovkova rojstna hiša. Nadškof Anton Vovk se je rodil v isti hiši kot 100 let pred njim France Prešeren. Anton je bil Prešernov pranečak, saj je bila njegova stara mati Marija Vovk (Mina), Francetova sestra.
Romanje z Brezij v Vrbo, pod vodstvom izvrstne poznavalke kulturne dediščine, gospe Mire Novak so romarji na svojevrsten način spoznali kraje z naravnimi znamenitostmi, domačije in dela velikih mož, ki so ustvarjali slovensko kulturo in s svojim delom bodrili narodno zavest.
Pripravila: UK
Fotografije
