Na svetovni dan bolnikov, 11. februarja 2020, je Kongregacija za bogoslužje in discipline zakramentov uradno razglasila sv. Leopolda Mandića za zavetnika bolnikov z rakom. Kongregacija je poudarila, da je s to razglasitvijo odprto okno upanja, saj bo sv. Leopold, ki je sam doživel osebno izkušnjo nemoči te težke težke bolezni, kot zavetnik spremljal onkološke bolnike s svojo priprošnjo pri Bogu. Zavetnik onkoloških bolnikov pomeni imeti nekoga, ki mu lahko zaupaš svoje misli, strahove in bolečine. Pomeni zavetnikovo bližino in nežnost do najbolj ranljivih. Sv. Leopold tisto, kar je rad govoril svojim spovedancem, danes ponavlja onkološkim bolnikom: »Veruj! Bog je zdravnik in zdravilo.«

Vsako leto 4. februarja obeležujemo Svetovni dan boja proti raku. Pri Mariji Pomagaj na Brezjah je ob tem dnevu sveto mašo za bolnike z rakom in njihove svojce daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Svete maše se je udeležilo izredno veliko število bolnikov z rakom in njihovih svojcev. Ob nadškofu je somaševalo še veliko drugih duhovnikov, med njimi tudi g. Miro Šlibar, bolniški duhovnik, p. Vinko Škafar, poznavalec p. Leopolda Mandića ter msgr. Franci Trstenjak, glavni urednik Radia Ognjišče.

V uvodu v sveto mašo je zbrane nagovoril nekdanji veleposlanik RS v Rimu, Tomaž Kunstelj, maša za bolnike z rakom je namreč bila na pobudo njegove soproge Tee Kunstelj. »Bratje in sestre, povezujemo nas podobne, a nikoli povsem enake preizkušnje, negotovost in pogosto strah pred neznanim, vendar nam upanje in zaupanje vate, da si Ti »zdravnik in zdravilo«, dajeta moč za soočanje z boleznijo in njenimi posledicami,« je dejal Kunstelj. Posebej je pozdravil nadškofa Zoreta, rektorja svetišča dr. p. Roberta Bahčiča, dolgoletnega bolniškega župnika, g. Mira Šlibarja in izjemnega poznavalca sv. Leopolda Madića, p. Vinka Škafarja, ki je pred blagoslovom z relikvijami zbranim nekaj več povedal o tem svetniku. Zahvalil se je tudi glasbeniku Aleksandru Mežku, ki ima prav tako osebno izkušnjo z rakom in je zbranim zapel.
»Samo On ve, zakaj nas je danes, na čudovit sončen dan, pot pripeljala v Slovensko Marijino narodno svetišče na Brezje – bolnike z rakom, družinske člane, številne duhovnike, prijatelje in vernike, ki želimo pri tej pobožnosti moliti in prositi za vse, ki se soočajo z boleznijo – kot tudi za vse zdravnike in zdravstveno osebje, ki si neumorno prizadevajo razvijati učinkovita zdravila in terapije ter zdraviti bolezen in lajšati posameznikovo trpljenje,« je med drugim dejal Tomaž Kunstelj.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je uvodoma v pridigi dejal, da smo k Mariji Pomagaj prišli kot prosilci: “Na Brezje smo prišli tako, kakor pogosto prihajamo na Brezje, kakor prihajamo k Mariji Pomagaj. Prišli smo kot prosilci. Ne verjamem, da je kdo med vami, ki k Mariji Pomagaj še ni prišel s prošnjo – za toliko različnih stvari, ki jih v življenju potrebujemo ali si jih morda samo močno želimo, pa tudi zaradi toliko stvari, ki se jih v življenju bojimo in potrebujemo varstvo pred njimi, ali pa moč in pogum, da se z njimi spoprimemo in pred njimi ne klonemo.”
A ne samo kot prosilci, k Njej se prihajamo tudi zahvaliti: “K Mariji Pomagaj pa prihajamo tudi s hvaležnostjo za dobrote, ki smo jih prejeli. V tej baziliki je veliko votivnih podob, ki izražajo hvaležnost tistega, ki je prosil in doživel uslišanje. Še več je globokih, ganljivih zapisov v romarskih zvezkih, ki so spravljeni v arhivu svetišča. Marija sama in njen Sin Jezus pa vidita vso tisto neizmerno procesijo človeških src – ranjenih, trepetajočih, obupujočih, prestrašenih in plaho upajočih, iz katerih prihaja en sam krik po tolažbi in pomoči – pa tudi hvaležnih, potolaženih in opogumljenih src, ki so doživela Materino naklonjenost in Božji dotik.”
Na Svetovni dan boja proti raku pa so se pri Mariji Pomagaj številni zbrali z isto prošnjo: “Danes pa smo na Brezje k Mariji prišli še s posebnim razlogom. Danes je svetovni dan boja proti raku. Takšni dnevi so priložnost in spodbuda, da se zavemo, da med nami živijo ljudje s to boleznijo, da med nami živijo družine, ki doživljajo preizkušnjo te bolezni, obenem pa je to tudi povabilo za vsakega izmed nas, da se nauči biti sočuten in obziren do ljudi, ki so zboleli – da se naučimo srečevati ljudi z boleznijo, ki se je morda tudi sami bojimo, bolj ali manj. Seveda je to tudi povabilo, da se odločamo za tak način življenja, da možnost za pojav bolezni čim bolj zmanjšamo – tako pri drugih kot tudi pri sebi.”
S tokratnim romanjem k Mariji Pomagaj pričenjamo redna romanja, srečanja za bolnike z rakom in njihove svojce: “Z današnjim dnem pa začenjamo, takšen je naš namen, srečanja za bolnike z rakom, njihove družine in njihove prijatelje, ki bodo potekala pod priprošnjo sv. patra Leopolda Mandića. Ob tem se želim zahvaliti zakoncema Kunstelj, ki sta zaradi osebne preizkušnje prišla v stik s pobožnostjo v čast temu kapucinskemu patru in izrazila pobudo, da bi ta pobožnost dobila svoje mesto tudi pri nas, v Cerkvi v Sloveniji in med našimi bolniki z rakom.”
V nadaljevanju je nadškof Zore spregovoril o p. Leopoldu Mandiću: “Sveti pater Leopold Mandić je bil leta 2020 na svetovni dan bolnikov proglašen za zavetnika in priprošnjika bolnikov z rakom. Vsi ga poznamo kot neutrudnega in sočutnega spovednika. Pred njegovo spovedno celico se je vedno vila dolga vrsta ljudi, ki jih je pritegnila dobrota in ponižna modrost glasnika božje ljubezni. Za vsakega je našel pravo besedo, to je ljubezen, nasvet, tolažbo. Njegova ušesa in njegovo srce so že za časa življenja v tisti majhni sobici pri vhodu v samostan v Padovi slišala nešteto prošenj, stokov, bolečine in želje po njegovi in po božji pomoči. Zaradi tega ponižnega služenja božji ljubezni in človekovi potrebi in želji po odpuščanju ga je sveti papež Janez Pavel II. leta 1983 razglasil za svetnika.”

Po besedah nadškofa Zoreta je bil p. Leopold Mandić človek velikega odpuščanja, ki je bil vse življenje bolehen in je v zadnjih letih življenja zbolel tudi za rakom na požiralniku. »Kmalu po njegovi smrti so se na njegovem grobu začela dogajati čudežna ozdravljenja. In zato ga je Kongregacija za bogoslužje in zakramente razglasila za zavetnika bolnikov z rakom. V dobrih dveh letih se je na več krajih razvila in ustalila pobožnost, v katerih božji ljubezni in skrbi na priprošnjo svetega Leopolda Mandića izročamo bolnike z rakom, njihove družine, njihove prijatelje, na koncu pa jih blagoslovimo z relikvijami tega svetnika. Takšno ravnanje ima močno podlago v naši veri in je spodbuda za našo vero. Kristjani se zavedamo, da nas je Bog ustvaril kot duhovna in telesna bitja. Postavil nas je v svet, ki je po odločitvi naših prastaršev zaznamovan z ranljivostjo in minljivostjo,« je še dejal nadškof Zore in vse spodbudil: »Zavetnik bolnikov z rakom pomeni, da imamo nekoga, ki mu lahko zaupamo svoje misli, strahove in bolečine. Pomeni svetnikovo bližino in nežnost do najbolj ranljivi. Sveti Leopold tudi danes ponavlja bolnikom to, kar je rad govoril svojim spovedancem: Veruj, Bog je zdravnik in zdravilo.«

Ob koncu svete maše je nadškof Stanislav Zore prisotne blagoslovil z relikvijami sv. Leopolda Mandića.

Priporočimo se svetemu p. Leopoldu Mandiću
Bog Oče usmiljenja in nežnosti je izbral
sveteha Leopolda za orodje svojega neskončnega usmiljenja
v zakramentu sprave, zato je poslal priprošnjik spovednikov in spovedancev;
rojstni kraj ga je navdihnil za ljubezen do nekatoliških kristjanov in tako je postal
vzor molitve za edinost kristjanov;
obolenje za rakom pa je spodbudilo Cerklev, da ga je razglasila za zavetnika bolnikov z rakom.
Bog Oče, po priprošnji svetega Leopolda nam podari zaupanje v tvoje neskončno usmiljenje,
vedno večjo edinost med kristjani in živo vero, da si ti zdravnik in zdravilo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Sveti Leopold, zavetnik bolnikov z rakom, prosi za nas.

Pripravila: AEF
Tekst: Alen Salihović
Foto: Janez Kotar

Fotografije