Dogodek nas postavi v točno določen trenutek Jezusovega življenja: takoj po krstu v reki Jordan in pred začetek javnega poslanstva. Maloprej je bil slovesno umeščen: Sveti Duh se je spustil nadenj in nebeški Oče ga je imenoval »moj ljubljeni Sin« (Mt 3,17). Jezus je sedaj pripravljen, da začne svoje poslanstvo; in ker ima le-to odkritega nasprotnika, to je Satana, se z njim takoj sooči iz oči v oči. Da bi Jezusa oddaljil od izpolnjevanja njegovega poslanstva, hudič pritisne ravno na naziv »Božji Sin«. Dvakrat mu ponovi »če si Božji Sin …« in mu predlaga, da bi »bil čarovnik«, da bi naredil kaj čudežnega, kot je spremeniti kamne v kruh in se tako nasititi, in vreči se z roba templja, da bi ga angeli zatem rešili. Tema dvema skušnjavama sledi še tretja, in sicer, da bi počastil njega, hudiča, da bi tako imel oblast nad svetom.
(misli papeža Frančiška, povzeto po hozana.si)
»Dva dogodka sta v Jezusovem življenju, ki ne bi bilo potrebno, da bi se zgodila; to sta Jezusov krst v reki Jordan in skušnjave. Preko skušnjave hoče hudič Jezusa odvrniti od njegovega poslanstva. A Jezus je ostal povezan z Očetom in Njegovo voljo. Tudi na nas je, da ostanemo povezani z Bogom, to nas dela velike.
Da bi se človek povzdignil nad Boga, je v edenskem vrtu jedel s prepovedanega drevesa. Želel je odločati o vsem, kaj je dobro in kaj slabo. Veliko je stvari, ki presegajo človeka in jih ne moremo razumeti. To je skušal Bog povedati človekoma v raju. Skušnjave v življenju so pomembne, kot je pomembna naša povezanost z Bogom. Jezus je bil povzdignjen na križ, a pred tem je padel pod njim. Pred tem je šel na kolena in apostolom pri zadnji večerji umil noge. Skušnjavec je hotel, da ne bi izpolnil tistega, kar Bog od njega pričakuje.
Težko je vedeti, kaj bog od mene pričakuje. Takrat se v molitvi na kolenih obrnimo h Gospodu in ga prosimo, 'povej mi, kaj naj storim’. Naj na Mati Marija izprosi razum, naj bo v nas ponižnost , ki krepi našo vero in našo ljubezen do Boga in bližnjega.« Je med drugim v pridigi na 1. postno nedeljo dejal rektor brezjanske bazilike, dr. p. Robert Bahčič.
Pripravila: AEF
Fotografije
