Marija je bila spočeta po naravni poti, kakor vsak drug otrok. Zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja, saj je bila izbrana, da postane Božja Mati, pa je bila po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. To tudi izraža besedna zveza brezmadežno spočetje.
V desetem stoletju so praznik obhajali v zahodnih deželah, v slovanskih krajih se prvič omenja v 14. stoletju, v vzhodnih deželah so ga obhajali že od petega stoletja. Od leta 1708 je god Brezmadežne, 8. decembra, določen za vso Cerkev. Papež Pij IX. je to versko resnico 8. decembra 1854 razglasil za od Boga razodeto v veliko veselje vsega katoliškega sveta. To veselo sporočilo je naznanil z besedami:
»Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in predpravici, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, odrešenika človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.«
Na poseben način je to versko resnico potrdila Devica Marija sama, ko se je v Lurdu prikazala mladi Bernardki Soubirous in se predstavila z besedami: “Jaz sem Brezmadežno Spočetje.”

Brezmadežno Devico Marijo upodabljamo po prizoru iz Knjige razodetja kot “ženo, ogrnjeno s soncem, in luno pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd” (prim. Raz 12,1). Z eno nogo stoji na glavi kače, kar spominja na besede iz prvih poglavij Svetega pisma: Njen zarod ti bo glavo strl, ti ga boš pa ranila na peti. (prim. 1 Mz 3,15).

Praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije je poseben dan tudi za baziliko Marije Pomagaj, saj praznujemo obletnico posvetitve oltarja pri Mariji Pomagaj. 8. decembra 1954, 100 let po razglasitvi verske resnice o Brezmadežni, je škof Vovk posvetil nov oltar Marije Pomagaj. Ob tem je zapisal:

Danes, 8. decembra 1954, na praznik Brezmadežne, ko je minilo 100 let, odkar je bila slovesno razglašena verska resnica o Marijinem brezmadežnem spočetju, ko obhaja ves katoliški svet slovesen sklep Marijinega leta, ko je rektor božjepotnega svetišča in gvardijan samostana na Brezjah oče Bogdan Markelj, po rodu iz Podbrezij, ko je delu posvetil vneto ljubezen in skrb frančiškan oče dr. Roman Tominec iz Ljubljane, sem jaz
+Anton Vovk naslovni škof kardiški in apostolski administrator ljubljanski
po rodu Ribičev iz Vrbe, posvetil novi oltar Marije Pomočnice v kapeli cerkve sv. Vida na Brezjah. Vanj so zazidani ostanki svetih oglejskih mučencev Kancija, Kancijana in Kancijanile.
Načrte je ex voto naredil v tihoti slovenski arhitekt. Vsem vernikom v Kristusu podeljujem danes in vsako leto 8. decembra 40 dni odpustka, če ta oltar obiščejo, pod navadnimi pogoji svete Cerkve. Ljubljana – Brezje, dne 8. decembra 1954

Slovesno sveto mašo je na praznik Brezmadežne Device Marije v baziliki Marije Pomagaj daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. Ob njem je somaševal gvardijan, p. Krizostom Komar.

Pripravila: AEF

Fotografije