Češčenje Svete Družine je sorazmerno nov pojav, saj se je pojavilo šele v 17. stoletju, ko je bilo pod tem naslovom ustanovljenih nekaj redovnih skupnosti. Papež Benedikt XV. in njegovi predhodniki (zlasti papež Leon XIII.) so praznik podpirali tudi zato, da so izrazili nestrinjanje z razpadanjem tradicionalnega družinskega življenja ter z njim povezanih vrednot, kar se je začelo kazati ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja.
Življenje nazareške družine je v Svetem pismu skopo opisano. Evangeliji poročajo le o Jezusovem rojstvu v Betlehemu, obisku modrih z Vzhoda, begu v Egipt in o Jezusovem najdenju v templju. Praznik svete družine je tudi praznik vsake človeške družine, ki nastane s poroko med možem in ženo. Glavni namen dneva je predstaviti vzajemnost, spoštovanje in ljubezen, ki so jih v medsebojnih odnosih živeli Jezus, Marija in Jožef.

Tudi zadnjo nedeljo letošnjega leta je bila bazilika Marije Pomagaj skozi ves dan polna romarjev. Ob prazničnih svetih mašah so skozi ves dan prihajali romarji iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev naše domovine in tudi tujine. Osrednjo romarsko sveto mašo ob 10. uri je daroval rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. V pridigi je spregovoril o pomenu ohranjanja in spoštovanja družine: “Jezus je rojen v družini, v družini odrašča, 30 let preživi v družini, prvi čudež je namenil družini. Ko Jezus pošlje učence oznanjat evangelij, jih pošlje k družinam, saj naroča: V katero koli hišo pridete, to je v družino, recite najprej: Mir tej hiši.
Pri svojem oznanjevanju se obrača k vsem članom družine: otroke blagoslavlja, starejše ozdravlja bolezni, odpušča grehe, jim govori o Očetu in jih vabi v Očetovo bližino.
Kristjani moramo znova odkriti svetost družine. Jezus je posvetil družino s svojim rojstvom v družini. Družina je in mora ostati nedotakljiva v svojem jedru, v svojem poslanstvu, ki ga ima v vsakem narodu. Glavni razlog za današnjo krizo družine je v tem, da so družine iz svoje srede izrinile Boga. Nazareška družina je imela in je tudi postavljala Boga v svojo sredo, premišljevala o Božji besedi ter si prizadevala izpolniti Božjo voljo.
Tudi danes se izgubljeni mir vrača v tiste družine, kjer Bog dobiva svoje mesto, kjer molitev ni breme, kjer sveta maša ni nadležna.
Nazareška družina je zgled povezanosti z Bogom in med seboj, naj te povezanosti z Bogom in med vsemi člani družine izprosi vsaki naši družini, še posebej vsem ranjenim in razbitim družinam.
»Če bo na Slovenskem sleherna družina, sleherni posameznik resnično iz »blage volje«, iz pravega duhá, vsako leto postavljal jaslice, se ne bojmo preizkušenj, ki nam jih je Previdnost odmerila«, zapiše Niko Kuret leta 1941. In še zapiše: »Jaslice so kažipot k pravi družinski sreči. Če bo vsaka družina polna pravega duha jaslic, se ne bojmo prihodnosti.« Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.
Po pridigi je p. Robert blagoslovil otroke in jim poklonil male jaslice.

Pripravila: AEF

Fotografije