Na adventnem vencu smo danes prižgali tretjo svečo, ki je svetlejša kot ostale tri sveče. Njena svetla barva naznanja, da se praznik Kristusovega rojstva približuje. Nedelja Gaudete je nedelja veselja, kajti Gospodov prihod je blizu.

“Bratje in sestre, vedno se veselite. Neprenehoma molíte. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. Duha ne ugašajte. Preroštev ne zaničujte. Vse preizkušajte, in kar je dobro, obdržíte. Zla, pa naj bo kakršno koli, se vzdržíte. Sam Bog miru naj vas posvetí, da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj se ohrani neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus. On, ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil.” (1 Tes 5, 16-24) S temi besedami nas nagovarja današnja božja beseda. Sveti Pavel nam nakaže pogoje, da smo 'misijonarji veselja’.

Na sončno tretjo adventno nedeljo se je svetih maš v baziliki Marije Pomagaj udeležilo veliko število romarjev z vseh koncev naše domovine in tujine. Osrednjo romarsko sveto mašo ob 10. uri je daroval rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. V pridigi je dejal: “Boga ne pričakujemo v bojazni in trepetu, ampak v veselju. Zato prerok Izaija v prvem berilu napoveduje in naznanja blagovest, da pride rešenje in osvoboditev, da oznani leto Gospodove milosti. Sami se ne moremo ozdraviti ne rešiti. Bog nas ne bo ozdravil od zunaj, On zdravi od znotraj. Bog je položil svojega Svetega Duha v naše srce, zato nas spreminja od znotraj. Kakor zemlja dalje rast svojim rastlinam, tako tudi Gospod nam.
To, kar raste od znotraj raste potem navzven. To razpoloženje terja od nas drugo berilo. Ker pripadamo Kristusu, naj v nas prevladuje veselje in to notranje razpoloženje mora spremljati naša molitev, zahvala in da se prepustimo Božjemu Duhu, ki v nas deluje in da ne ugašamo tega duha. Preprosto rečeno: ne smemo zaničevati navodil, ki prihajajo od Boga.
Tri drže tega spreminjanja od znotraj nam ponuja apostol Pavel. Prva drža je stalno veselje: »Zmeraj se veselite« (1Tes 5,16). To pomeni ostati vedno v veselju, tudi takrat, ko stvari ne gredo po naših željah. To je namreč tisto globoko veselje, tisti mir, ki je tudi tisto notranje veselje. Bridkosti, težave in trpljenje so prisotni v življenju vsakega, kar vsi dobro poznamo in včasih se nam zdi resničnost, ki nas obdaja negostoljubna in suha, podobna puščavi, v kateri je odmeval glas Janeza Krstnika. Naše veselje je utemeljeno na gotovosti, da je puščava poseljena: »Med vami pa stoji on, ki ga ne poznate« (Jn 1,26). Na zemljo je Jezus prišel, da bi ljudem povrnil dostojanstvo ter svobodo Božjih otrok. To lahko stori samo On in da v tem veselje.
Druga drža je: »Neprenehoma molíte« (1Tes 5,17). Po molitvi lahko vstopimo v stabilen odnos z Bogom, ki je vir pravega veselja.
Tretja drža, ki jo je nakazal Pavel pa je nenehno zahvaljevanje, torej hvaležna ljubezen do Boga. On je namreč z nami zelo velikodušen, mi pa smo povabljeni, da smo vedno hvaležni za njegove dobrine, za njegovo usmiljeno ljubezen, za njegovo potrpežljivost in dobroto, s tem da živimo v nenehnem zahvaljevanju.
In Janez Krstnik nam naroča: Zravnajte Gospodovo pot. Mi moramo vedno negovati pot, ki vodi do Gospoda. Če po poti nihče ne hodi, se zaraste in potem se bo kdo težko odločil zanjo. Kako naj potem drugim lajšamo pot k Bogu, če prej ne izravnamo svoje lastne poti. Janez Krstnik je šel v puščavo in najprej sebe izklesal, šele potem je mogel biti pričevalec za druge. Naša pot do Boga vodi po molitvi, zakramentih in dobrih delih.”

Na tretjo adventno nedeljo so skavti iz Radovljice pri dopoldanskih svetih mašah prebrali poslanico letošnje Luči miru iz Betlehema ter pred baziliko delili plamen Luči miru iz Betlehema.
Od danes dalje je plamen Luči miru iz Betlehema na voljo v Romarskem uradu Brezje.

Pripravila: AEF

Fotografije