Današnji evangelij nas spominja, da se celotni Božji zakon lahko povzame z ljubeznijo. Na vprašanje učitelja postave, katera je največja zapoved, Jezus odgovori s popolno preprostostjo: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved.« (Mt 22,37-38)
Z obilo ljubezni smo se danes zahvaljevali Gospodu, da smo osrednjo romarsko sveto mašo ob 10. uri še vedno lahko obhajali pri zunanjem oltarju, na trgu pred baziliko Marije Pomagaj. Sveto mašo je daroval rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič, ki je v nagovoru romarjem dejal: “Farizeji, pismouki in učitelji postave, ki so raziskovali svete knjige Pentatevha, so sestavili seznam 613 zapovedi Božje postave. V ozračju soočenja in konflikta z Jezusom je skupina farizejev želela preizkusiti Jezusovo modrost z vprašanjem: “Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?” (Mt 22,36). Jezus se je odzval in povzel celoten seznam 365 prepovedi in 248 obveznosti tako, da je združil dve besedili Stare zaveze. Citiral je del molitve, ki so jo trikrat na dan recitirali najbolj vneti Izraelci: »Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod je edini! Ljubi Gospod, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo!« (5 Mz 6,4-5).
Zatem Jezus doda še nekaj, kar ga sicer učitelj postave ni vprašal: ' Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe’ (Mt 22,39) – to je verz iz Tretje Mojzesove knjige: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (3 Mz 19,18b).
Ta molitev celostno in popolno izrazi dolžnost ljubezni do Boga, edinega Gospoda. Poudarek pri tem pa je na popolni posvetitvi Bogu z vsemi tremi sposobnostmi, ki opredeljujejo človeka v njegovih najglobljih psiholoških razsežnostih: s srcem, z dušo in z mišljenjem.

Kako živeti veliko in prvo zapoved v našem življenju? Povabljeni smo, da se odločimo za prakso »poslušanja«: vsak dan v molitvenem ozračju v branju in premišljevanju Božje besede.
V zvezi s tem nam apostol Pavel, v drugem berilu, ponuja svetlo pričevanje Tesaloničanov, ki so se odločili poslušati Besedo do te mere, da je povzročila resnično spremembo v njihovem življenju: »In vi ste začeli posnemati nas in Gospoda: besedo ste sprejeli v veliki stiski in z veseljem Svetega Duha, tako da ste postali zgled vsem verujočim v Makedoniji in v Ahaji. Kajti od vas je Gospodova beseda odjeknila ne samo po Makedoniji in po Ahaji, ampak se je vaša vera v Boga razširila po vseh krajih, tako da nam o ničemer ni treba govoriti.« (1 Tes 1,6-8).
Ljubimo Boga z izbiro spreobrnjenja. Po zgledu Tesaloničanov smo poklicani »obrniti se od malikov k Bogu, služiti živemu in resničnemu Bogu in pričakovati njegovega Sina iz nebes, ki ga je obudil od mrtvih« z močjo Svetega Duha (1 Tes 1,9-10a).
Naša vztrajnost pri molitvenem srečanju z Božjo besedo nas vodi do odločitve, da opustimo nekatere oblike sodobnega malikovanja.
Spreobrnjenje je predvsem izbira, da se osredotočimo na živega in pravega Boga.
Molitveno srečanje z Božjo besedo nam pomaga, da svoj um in srce osredotočimo na »živega in resničnega Boga«, ki je Jezus Kristus, umrl in vstal za odrešenje človeštva, združen z Očetom v Svetem Duhu.
Novost, ki jo je prinesel Jezus, je v drugi zapovedi, ki jo je izenačil s prvo: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Kljub temu, da je bila ta zapoved že zapisana v Tretji Mojzesovi knjigi, so nanjo pozabili. Poleg tega je Jezus razširil pojem »bližnjega« na vsakega človeka. Za Jude je bil bližnji samo njihov rojak ali spreobrnjenec v judovstvo. V priliki o usmiljenem Samarijanu pa Jezus razširi pojem bližnjega na vse narode, dobi univerzalno razsežnost.
V dvojni zapovedi ljubezni je zajeto vse. Če res ljubiš boš dober, pravičen, pošten, plemenit, iskren, usmiljen, pozoren, delaven, zvest.
In ko se trudimo za vse to, samo potrjujemo našo ljubezen. Ko si pomagamo, ko si odpuščamo, ko delamo dobro, kažemo, da je naša ljubezen do Boga in do bližnjega pristna in verodostojna.
Naj nam priprošnja Svete Marije odpre srce za sprejem te dvojne zapovedi ljubezni, ki povzema vso Božjo postavo in od katere je odvisno naše zveličanje.”

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala,
Gospod, moja trdnjava, moj osvoboditelj,
moj Bog, moja pečina, kamor se zatekam.
moj ščit, rog moje rešitve, moje zavetje.
(Ps 18)

Pripravila: AEF

Fotografije