Sveti Avguštin o današnji božji besedi zapiše: “Gospodova miza je dostopna za vse tiste, ki hočejo za njo sedeti po pravilih. Pomembno je, da vsak spoštuje način, kako se tja približa. Na tem praznovanju so navzoči tako dobri kot slabi gostje. Tisti, ki so zavrnili udeležbo na pojedini so leni, niso pa vsi, ki sedijo za mizo dobri.”
Osrednjo romarsko sveto mašo na 28. nedeljo med letom je ob 10. uri v baziliki Marije Pomagaj daroval rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. Ob njem je somaševal g. Martin Konrad Dolamič, ki je k Mariji Pomagaj priromal skupaj s farani župnije Lendava, na koru je pel Mešani pevski zbor Skala iz Radovljice.
“Ob današnjem evangelijskem odlomku bi vsakdo lahko povedal svojo izkušnjo, kako je bila njegova dobra volja zavrnjena in tako izrazil eno temeljnih izkustev življenja, da je naša človeška ljubezen velikokrat zavrnjena. S podobno bolečino se sreča kralj v današnjem evangeljskem odlomku.
Kdo se ne bi udeležil kraljevske gostije, če bi bil nanjo povabljen in to še zastonj in brez obveznega darila? In čudno, da si vsi to odpovedo.
In vendar ima ta prilika odrešenjsko sporočilo za vse človeštvo.
Vsi smo božji svatje. Kako to, da nas kralj vabi na gostijo in ne na kakšno delo ali zagovor? Tudi ko se ne odzovemo, se njegova velikodušnost ne ohladi, se ne užalosti. Namesto tega razširi krog povabljenih na vse ljudi.
Svatba, ki jo je kralj priredil svojemu sinu ter nanjo povabil vse ljudi, se je uresničila v dvorani zadnje večerje, kjer je Jezus obhajal svojo daritev sprave človeškega rodu z Očetom. Od takrat dalje smo vsi poklicani, da se udeležimo te gostije.
Prizor o izključitvi človeka brez svatovskega oblačila hoče opozoriti, da če smo že povabljeni, takšni kakršni smo, ne bomo tudi izvoljeni, če ostanemo takšni, kakršni smo.
Klic k odgovornosti za ustrezno moralno življenje je pogoj, da svatba uspe. Naše vedenje odraža radost vstajenja, vere v Kristusovo zmago nad smrtjo in zaupanja v neuničljivost božjega kraljestva. Božja svatba je celotno krščansko oznanilo. Povabljeni smo vsi, a za primerno oblačilo moramo poskrbeti sami.
V judovski kulturi je bila praznična obleka dostavljena ob vhodu v pripravljeno dvorano. To je bilo darilo za dobrodošlico, pozornost gostitelja za njegove goste. Vedeti moramo, da je gostitelj dal na voljo svojo garderobo za najrevnejše goste ali tiste, ki so morali na dolgo pot.
Bog od svoje večne gostije ne izključuje nikogar. Vabi vse, dobre in hudobne. Lahko pa se izključi človek sam, če odkloni to božje povabilo ali če se ne potrudi, da bi prišel na svatbo s čistim srcem, to je, v svatovskem oblačilu. Dejstvo, da si sprejel povabilo, te še ne naredi varnega, obleči se moraš v praznično obleko, obleči moraš Kristusa.
»Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa.« (Gal 3,27) Poklicani smo, da svoje življenje oblečemo v Kristusa, sprejemamo njegove besede, zakramente.
Kaj je naša glavna jed? Jezus sam nam je na to odgovoril: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo.« (Jn 4,34) To je tudi naša glavna jed in vse njegove zapovedi lahko združimo v eno: ljubi Boga in ljubi bližnjega. To je naša glavna jed, potem ne bomo izključeni od gostije na katero smo povabljeni.” Je med drugim v pridigi dejal p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije