Na drugo nedeljo med letom nam evangelij predstavlja prizor srečanja med Jezusom in Janezom Krstnikom pri reki Jordan. Tisti, ki to pripoveduje je očividec, torej Janez Evangelist, ki je bil preden je postal Jezusov učenec Janezov in sicer skupaj s svojim bratom Jakobom, kakor tudi s Simonom in Andrejem. Vsi so bili iz Galileje in so bili ribiči. Krstnik torej vidi Jezusa, ki prihaja pomešan med množico in navdihnjen od zgoraj, prepozna v Njem poslanega od Boga. Zaradi tega pokaže nanj s temi besedami: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta« (Jn 1,29).
Pričevanje Janeza Krstnika nas vabi, da vedno znova nadaljujemo s potjo vere in ponovno začnemo pri Jezusu Kristusu, Jagnjetu, polnem usmiljenja, ki ga je Oče dal za nas; da se pustimo vedno znova presenetiti Božji izbiri, da je na naši strani, saj je postal solidaren z nami grešniki, in da reši svet zla tako, da si ga popolnoma naloži nase. (iz misli papeža Frančiška, povzeto po hozana.si)

»Bog je v Jezusu združil vse, kar je bilo od Adama in Eve do konca sveta. Ko vanj verujemo, se naše srce lahko umiri, v našo notranjost se naseli mir. Gospod, ki se je za nas daroval na križu, se nam vsakič pri evharistiji daruje kot Jagnje Božje. Naše življenje je, da hodimo za njim. Če ga sprejmemo v evharistiji, krepimo zaupanje vanj. To čutimo predvsem v preizkušnji, težkih trenutkih. Ko smo v tišini Bog prihaja k nam kot pravo Jagnje, brez besed in se daruje za nas. To sprejmimo v veri in odprtosti srca. Naj bo naše srce odprto, da bomo živeli po Njegovi besedi. Devica marija nam bo izprosila vse, kar jo bomo prosili. Darujmo se za druge, potem bomo napolnjeni z mirom.« Je med drugim v pridigi osrednje romarske svete maše v baziliki Marije Pomagaj dejal rektor, dr. p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije