Evangeliji o Marijinem rojstvu ne poročajo. Izročilo praznika Marijinega rojstva temelji na apokrifnem spisu z naslovom Janezov protoevangelij iz konca 2. stoletja. Avtorstvo dokumenta je sicer dvomljivo, opisuje pa pomembno zgodovinsko dejstvo rojstva Jezusove matere. Katoliška Cerkev se skozi cerkveno leto, poleg Jezusovega rojstva, spominja rojstva še dveh oseb: Marije in Janeza Krstnika. Pri ostalih svetnikih se vedno spominja le dneva njihove smrti. Razlog za to je edinstveno poslanstvo, ki sta ga oba opravila v zgodovini odrešenja. S tega vidika je Marijino rojstvo, tako kot rojstvo Janeza Krstnika, v neposredni povezavi s prihodom Odrešenika Jezusa Kristusa na svet. Marijino rojstvo in njena življenjska pot imata zato pomen, ki presega njeno osebo.
Marijino življenje je neločljivo povezano z Jezusovim življenjem, saj je s svojim materinstvom soudeležena v odrešenjskem načrtu, ki ga je Bog pripravil za človeka in vsebuje učlovečenje, življenje, smrt in vstajenje Božjega sina Jezusa Kristusa. Marija je kot Odrešenikova mati vključena v samo jedro odrešenjskega načrta.

Na praznik Marijinega rojstva je bilo slovesno tudi v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču. Osrednjo sveto mašo je ob 10. uri na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Ob njem sta somaševala rketor brezjanske bazilike dr. p. Robert Bahčič ter tajnik mariborske nadškofije g. Jure Sojč.

V uvodu v sveto mašo je navzoče romarje, ki so v velikem številu zapolnili trg pred baziliko Marije Pomagaj, pozdravil rektor svetišča dr. p. Robert Bahčič, in med drugim dejal, da »vsakdo čuti, kaj mu Marija v življenju pomeni in iz naše strani je to, da pridemo k njej, da jo počastimo z molitvijo in darovanjem svete maše, da ji izročimo vse naše potrebe, kajti potrebe so velike«.

Nadškof Cvikl je uvodoma v pridigi spregovoril o pomenu praznika Marijinega rojstva: “Bistvo Device Marije je znamenje, da je Bog uslišal prošnje človeštva po odrešenju. In je kot prvi korak tega odrešenja pripravil Mater Božjega Sina. S tem pa je pripravil tudi nam mamo. Marijino rojstvo je znamenje, da je Bog začel uresničevati svoj načrt odrešenja.” V nadaljevanju je opozoril na znamenja iz Stare zaveze: “O Božjem načrtu odrešenja je govoril že prerok Mihej, ki je živel v osmem stoletju pred Kristusom. Mihej vse upanje polaga na Odrešenika in ta bo prišel iz Davidovega rodu iz mesta Betlehem. Vemo, da gre za majhno mestece, kot da bi s tem želel pokazati, da si bog izbira to, kar je majhno da pokaže svojo veličino.” Je dejal nadškof Cvikl in nadaljeval:
“Najprej nam današnji praznik želi povedati, da je bila Marija izbrana od Boga. Izvolitev Marije je tako odlično dostojanstvo in gre za dar neskončno dobrega in usmiljenega Boga. Prvi korak je torej naredil Bog, ne človek. Kljub temu, da je bila Marija od vsega začetka polna milosti, je napredovala v tej milosti. Napredovala je tudi vdanosti v Božje načrte, ki jih je dan za dnem bolj spoznavala in uresničevala, predno nam evangelist Matej spregovori o rojstvu Jezusa, kot smo danes slišali v evangeliju.”
“Današnji dan je najprej dan hvaležnosti našim staršem za biološko rojstvo. Je pa tudi dan veselja in hvaležnosti, da smo po zakramentu svetega krsta bili prerojeni za večno življenje in da smo tako postali sinovi nebeškega Očeta. Pustimo se voditi Mariji, da nas ona pripelje bližje k svojemu Sinu, Ki naj vedno bolj postaja pot resnica in življenje na naši poti.” Je pridigo zaključil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl

Pripravila: AEF
Foto: Janez Kotar

Fotografije