Bogataš živi v obilju in sebičnosti in ko umre gre v pekel. Reveža, ki se hrani z ostanki iz bogatinove mize, pa ob smrti angeli prenesejo v večno bivališče Boga in svetnikov. Ta prilika nam torej pove dvoje: prvič, da ima Bog rad uboge in jih dviguje iz njihovega ponižanja, drugič pa, da je naša večna usoda odvisna od našega ravnanja. Na nas je, da hodimo po poti, ki nam jo je Bog pokazal, da dosežemo večno življenje. Ta pot je ljubezen, ne kot čustvo, temveč kot služenje drugim v Kristusovi ljubezni. (misli papeža Benedikta XVI.)
“Bogataš je imel v življenju vse, a potem ni imel niti kapljice vode. Prosimo, naj bo naše srce odprto za tisto, kar je dobro in pošteno. To nas bo vodilo k dobremu. Tolažba prihaja od Boga, naj nam Marija izprosi, da bo naše srce odprto. Delajmo dobro, z vsem našim bitjem.” Je med drugim v pridigi osrednje romarske svete maše ob 10. uri dejal rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije