Da sveti Rok goduje, dan po Marijinem vnebovzetju, ni naključje.
Ko je bila Marija s telesom vzeta v nebo, so ljudje čutili potrebo priprošnjiku, ki jih bo varoval pred hudimi boleznimi.

Sredi 14. stoletja ko je po Evropi kosila smrtonosna epidemija kuge. Po nekaterih virih je pobila tretjino tedanjega prebivalstva, korenito pa je spremenila tudi tok evropske zgodovine.
Tudi po naših krajih je kuga redčila število prebivalstva, zato so se ljudje začeli umikati iz mest na podeželje in se k pomoč zatekali k svetniškim priprošnjikom, tako tudi k svetemu Roku, ki je eden izmed štirinajstih priprošnjikov v sili.
Zanesljivih virov o življenju tega priljubljenega in nekoč zelo češčenega svetnika nimamo. Legendarno poročilo iz 15. stoletja poroča, da se je rodil okoli leta 1295 v mestu Montpellier v južni Franciji. Starši so si ga bili izprosili od Boga, a še ne dvajset let star jih je izgubil. Tedaj je Rok prodal večino svojih posesti, izkupiček razdelil revežem in se odpravil na božjo pot v Rim. Po Italiji je takrat razsajala kuga. Zato je pretrgal romanje in začel streči bolnikom. Ko je končno le prišel v Rim, je tam stregel kužnim bolnikom in jih veliko čudežno ozdravil. Nazaj grede se je v Piacenzi sam okužil z virusom kuge. Da bi v bolnišnici ne bil nikomur v napoto, se je zavlekel v zapuščeno kolibo. Tam ga je začel obiskovati pes iz sosednjega gradu. Graščak je opazil, kako je pes vzel z mize kruh in izginil z njim. Nekega dne je živali sledil in našel Roka v razpadli koči v velikem trpljenju in zapuščenosti. Vzel ga je k sebi in zanj skrbel. Ko je Bog Roku vrnil zdravje, se je romar napotil domov. Bolezen ga je bila tako spremenila, da ga še lastni stric ni spoznal. Meščani so ga vrgli v temnico – bila je vojna in so imeli molčečega tujca za ogleduha. Svetnik se ni hotel izgovarjati in zagovarjati, pa tudi sam si je nalagal prostovoljno pokoro. Po petih letih se je na današnji dan ječa razsvetlila: vanjo je stopil sam Jezus in povabil romarja k sebi v nebesa.

Tradicija romanja na dan, ko goduje sveti Rok je med ljudmi močno razširjena in jo še vedno ohranjajo v številnih župnijah. Tako so na praznik svetega Roka k Mariji Pomagaj tradicionalno priromajo člani konjeniških društev bližnje in širše okolice

Opoldansko sveto mašo, s priprošnjo za konje in njihove lastnike, je v kapeli Marije Pomagaj daroval g. Urban Kokalj, župnik v šenčurski župniji.
Po sveti maši so se konjeniki in kočije v procesiji podali okoli bazilike Marije Pomagaj in romanje zaključili z blagoslovom.

Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, priprošnjik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi Božji svetniki in svetnice – prosite za nas.
Pripravila: UK

Fotografije