Pri Mariji Pomagaj na Brezjah smo slovesno obhajali največji praznik Device Marije Marijino Vnebovzetje. Slovesna sveta maša z obnovo izročitve naše dežele Materi Božji je bila ob 10. uri na trgu pred baziliko Marije Pomagaj. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Romarji pa so k Mariji Pomagaj prihajali že vse od jutranjih svtih maš dalje.
Svete maše ob 10. uri se je udeležilo okoli 4000 romarjev iz vse Slovenije. Somaševanje je ob prisotnosti številnih duhovnikov vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Praznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika.

Rektor svetišča Marije Pomagaj dr. p. Robert Bahčič je uvodoma pozdravil vse zbrane, tudi tiste, ki so dogajanje spremljali s pomočjo Radia Ognjišče in se zahvalil za prisotnost nadškofu Zoretu, narodnim nošam, pevcem, medijem ter vsem, ki so pomagali oblikovati praznično vzdušje. Ob tem je spomnil, da je letošnji praznik Marijinega vnebovzetja povezan s 30. obletnico posvetitve slovenskega naroda Mariji, ki ga obnavljamo vsako leto na današnji dan. »Posvetitev Mariji je potrditev dosedanje poti in nova odločitev za prihodnost, da želimo hoditi po poti evangelija in si med seboj tudi pomagati,« je dejal rektor svetišča in uvod sklenil z besedami: »Naj bo v vsakem izmed nas Marijina duša, ki bo poveličevala Gospoda; naj bo v vsakem Marijino srce, ki se bo radovalo v Bogu. Da bomo lahko pripravili tak prostor v sebi.«

Nadškof Zore je v pridigi uvodoma dejal, da sta ob letošnjem največjem Marijinem prazniku naša molitev in prošnja še posebej goreča. »Zavedamo se namreč, da živimo v zelo zahtevnih časih. Svet postaja zapleten in odnosi v njem vedno bolj napeti. Z bolj ali manj jasnim spoznanjem se vsi zavedamo, da se je svet znašel v krču in ni samo po sebi umevno, kako bo ta svetovni krč popustil. Podobno je tudi z našo domovino in državo. Ne moremo razumeti odločitev in sprejetih sklepov, za katere vidimo, da v njih ni iskanja skupnega dobrega. Ob teh ugotovitvah bi se lahko obrnili proč, ali pa zamižali na obe očesi in se delali, da je vse dobro. Lahko bi se tudi začeli ozirati okoli sebe in iskati krivca za razmere, v katerih živimo. Prepričan sem, da bi ga vsak izmed nas našel; pa ne samo enega. Vendar s takim ravnanjem ne pripomoremo k izboljšanju stanja. Zavedati se moramo, da je vsak človek dolžan storiti vse, kar more, da bi bilo med ljudmi, med skupinami, med političnimi strankami, pa tudi med narodi in državami več sožitja, medsebojnega sodelovanja in iskrenega prizadevanja za mir. Kristjani smo poleg tega še poklicani, da svet in njegove stiske, vojne in iskanja po Mariji prinašamo pred Boga,« je bil jasen nadškof Zore.

Nadškof Zore je spomnil na posvetitev Mariji in dodal, da je Jezusova mati tako kot mi v današnjem času doživljala preganjanje, grožnje s smrtjo, begunstvo, nerazumevanje in zavračanje s strani okolice pa je kljub temu sprejela božjo voljo. »Prav Marijina pripravljenost vedno in povsod biti učenka svojega Sina in nebeškega Očeta jo je ohranjalo vso lepo in vso čisto, kakor pravi čudovita molitev iz četrtega stoletja, ki sicer govori o njenem brezmadežnem spočetju, in to v istem času, ko se pojavijo prva pričevanja o praznovanju Marijinega vnebovzetja.«

»Današnji praznik Marijinega vnebovzetja nam govori o tem, da smo kot kristjani ljudje, ki živimo svojo sedanjost, vendar se naše življenje ne izčrpa v sedanjosti; naše življenje presega prostor in čas. Marijino vnebovzetje namreč ni izključni privilegij, pridržan zgolj njej. Nebesa niso prostor za nekaj izbrancev, ampak so odprta za vse, ki delajo Božja dela,« je dejal ljubljanski metropolit in zbrane vprašal, ali delajo oziroma delamo Božja dela. »Ali verujemo v tistega, ki ga je poslal Oče, Bog? Ali sprejemamo njegove besede in se držimo njegovega zgleda, kakor mu je sledila njegova mati Marija in se v zvestobi ogrinjala v sonce, v luč? Današnji praznik nas spodbuja, da se ponovno odločimo za zvestobo Božji besedi. Brez te besede ne bomo znali prav živeli sedanjosti in težko bomo brez nje odkrivali smisel in upanje za prihodnost. Brez te besede, ki jo je Marija sprejela in z njo dovolila Bogu, da postane vsebina in cilj njenega življenja, bi Marija ne bila oblečena v sonce in pod njenimi nogami ne bi bilo meseca. Njeno življenje bi se izteklo v anonimnosti pozabljenega Nazareta.«

Pomembno je, tako nadškof Zore, da se tudi mi danes, v tem času vojnega razdejanja v Ukrajini in še po toliko drugih koncih sveta; v tem času idejnega in vrednotnega razdejanja od vrtcev do akademskih ustanov; v tem času vsesplošne odpovedi razumu in zdravi pameti, obrnemo k Božji besedi, jo začnemo brati, premišljevati in po njej živeti. »V njej bomo spoznali resnico, ki jo je s preprosto globino izrazil sv. Irenej Lyonski: „Božja slava je živi človek, in človekovo življenje je gledati

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je pridigo sklenil z besedami: »Dragi bratje in sestre, se hočemo odpovedati podobi človeka, ki jo je imel – človeško govorim – pred očmi Bog, ko je ustvaril človeka po svoji podobi in ga ustvaril v rodovitnem dopolnjevanju moškega in ženske. Se hočemo odpovedati radosti družine, ko oče ponosno nosi za vratom svojega sina ali hčer, mama pa ga drži pod roko in mu zagotavlja ljubezen in zaupanje? Se hočemo odpovedati radosti rojstev in skrbem odraščanja? Se hočemo odpovedati čarom skrivnostnega pogovarjanja med fanti in dekleti, čudoviti govorici in vznemirjenju zaljubljenosti? Mislim, da ne. Zato vas danes povabim, da v tej izročitvi Božji Materi Mariji na poseben način dovolimo Bogu, da njegova vsemogočna Beseda vstopi v naše srce, da zaznamuje naša življenja in da rodovitnost naši različnosti. Da z veseljem skupaj s psalmistom zapojemo: „Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen, čudovita so tvoja dela“ (Ps 139,14). Gospod, zahvaljujemo se ti, da smo moški in ženske, zahvaljujemo se ti za naše družine, zahvaljujemo se ti za naše otroke in zahvaljujemo se ti za našo nebeško Mater Marijo, ki prosi za nas in nas varuje.«

Po pridigi je sledila posvetitev slovenskega naroda Mariji. Posvetitev je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob koncu svete maše je bilo mogoče prejeti popolni odpustek, pod običajnimi pogoji: spoved, obhajilo in molitev po papeževem namenu.

Aleluja. Marija je vzeta v nebesa, veselijo se angeli. Aleluja.

Pripravila: AS in AEF

Fotografije