Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1943 – 1945 vsako leto organizira romanje k Mariji Pomagaj, kjer se s sveto mašo spomnijo vseh pokojnih prisilno mobiliziranih Gorenjcev. Danes dopoldan so se zbrali pri bogoslužju, ki ga je vodil g. Slavko Kalan, župnik v Velesovem. Ob njem je somaševal dr. p. Viktor Papež.
V Sloveniji se je o prisilni mobilizaciji v nemško vojsko dolga leta povečini govorilo le v domačem okolju in med prijatelji soborci. Leta 1991 je prisilni mobiliziranec in poznejši dolgoletni predsednik društva prisilnih mobilizirancev Alojzij Žibert izdal svoje spomine na drugo svetovno vojno, ki so bili pravzaprav prvi v Sloveniji objavljeni spomini prisilnega mobiliziranca v nemško vojsko. Z ustanovitvijo društev v Celju, Kranju in Mariboru v začetku devetdesetih let so začeli mobiliziranci uradno sami zbirati podatke o prisilnih vpoklicancih in urejati dokumentacijo za pridobitev statusa žrtev vojnega nasilja in s tem povezanega vsaj posrednega osebnega zadoščenja in priznanja države, da so bili kot prisilni mobiliziranci žrtve nemškega okupatorja.
Slovenski grobovi po Evropi pričajo o mučeniški epopeji te generacije. Kraji smrti so znani za 490 žrtev. Povprečna razdalja od Kranja do kraja smrti je več kot 1.300 kilometrov.
G Slavko Kalan je že v uvodu v sveto mašo spregovoril o osebni izkušnji, saj je bil njegov oče eden od gorensjkih mobilizirancev v nemško vojsko. Več o očetovi življenjski zgodbi je spregovoril v pridigi: “Kje prebiva Bog? Tam, kjer je vojna in se vse ruši zagotovo ne. Spregovoril bom o osebni izkušnji mojega očeta, katerega žrtev je zagotovo tudi rezultat moje duhovništvo. Težko razumemo, zakaj so še danes vojne. Po toliko težkih izkušnjah preteklih vojn. Moj oče je kljub vsemu hudemu ostal zvest Bogu in svojemu narodu. Sprašujem se, zakaj je danes še vedno toliko zatemnitve Boga? Zakaj okoli Boga vlada praznina? Zakaj se bojimo resnice, zakaj ni vere. Cepetamo na istem mestu in tam se naredi blato. Zato prosimo, da bi bilo med nami več ljubezni, več spoštovanja. Ali si upamo govoriti o svoji pripadnosti veri? Želim, da bi se v naš narod vračala ljubezen, luč in toplina. Da bomo lahko ogreli sočloveka, ki je hladen. Naj živi vera in ljubezen.” Je pridigo zaključil g. Slavko Kalan.
Ob koncu svete maše je prisotne nagovoril g. Franc Erce, predsednik Združenja mobiliziranih Gorenjcev v nemško vojsko. Zahvalil se je mašnikom za darovanje svete maše ter obenem povabil na romanje naslednje leto, ko bo preteklo že 80 let od mobiliziranja Gorenjcev v nemško vojsko.
Pripravila: AEF
Fotografije
