23. maja 1977 so naši rojaki v ZDA prvič obhajali večer krščanskih izročil. Za to se je odločila slovenska narodna skupina, ki se je avgusta 1976 zbrala na evharističnem kongresu v Filadelfiji. Tam so sklenili, da bodo vsako leto 23. maja, na predvečer praznika Marije Pomagaj, ki varuje slovenski narod in slovenska izročila v svetu, v svojih domovih prižgali sveče. Večer bodo preživeli v molitvi in pogovoru o tem, kar nas je v verskem, kulturnem in narodnem smislu oblikovalo skozi stoletja. Povabili so Slovence v domovini in vse rojake slovenskega izročila v svetu, da se jim pridružijo.
Večer slovenskih krščanskih izročil je povezan tudi z vsakoletnim romanjem sodelavcev, prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče k zavetnici Radia, Mariji Pomagaj na Brezje.
Že 46 let se Slovenci v domovini in po svetu tako na predvečer praznika Marije Pomočnice oziroma Marije Pomagaj povežemo v molitvi in sveti maši. Na ta večer se priporočamo Kraljici Slovencev, ki jo prosimo, da varuje slovenski narod in slovensko narodno izročilo. V nemirnih časih, ki smo jim priče, je potrebno še toliko bolj moliti za utrditev krščanskih korenin našega naroda.
Na vigilijo praznika Marije Pomagaj smo večer slovenskih krščanskih izročil pričeli z molitvijo rožnega venca pri zunanjem oltarju, na trgu pred baziliko. Molitev je vodil msgr. Franci Trstenjak.
Tako molitve rožnega venca kot tudi svete maše se je udeležilo veliko število romarjev, ki so napolnili trg pred baziliko. Somaševanje je ob prisotnosti več duhovnikov vodil novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje. Ob njem sta med drugim somaševala tudi rektor brezjanske bazilike dr. p. Robert Bahčič in direktor radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak, ki je uvodoma pozdravil romarje ter se škofu zahvalil za vodenje somaševanja.
Škof dr. Andrej Saje je v pridigi spregovoril o Mariji in nas povabil, da se vprašamo, zakaj se zatekamo k Mariji? “Kaj je na njej posebnega, privlačnega in nas nagovori? Papež Frančišek takole odgovarja na ta vprašanja. V Mariji se zrcali Božja nežnost in ljubezen. Je Jezusova in naša Mati, pozorna je na Božji glas ter na potrebe svojih otrok. Zaradi tega ji zaupamo naša pričakovanja in skrbi, se ji zahvaljujemo in ji izročamo svoje namene. Marija je pot, ki jo je Bog pripravil za svoj prihod na svet po učlovečenju svojega sina. K Mariji se zatekamo, ker jo čutimo kot osebo med nami. Živi z nami, nas razume, je sočutna, posluša, kar je skrivnostno ohrani v srcu in premišljuje. »Predstavljam si jo kot običajno dekle, dekle današnjega časa, ki je pripravljeno na poroko in da ima družino«, izpostavi papež Frančišek, ko razlaga molitev Zdrava Marija. Papež nadaljuje: Od trenutka, ko se je rodila, do srečanja z Božjim angelom in oznanjenja, si jo predstavljam kot normalno dekle, dekle današnjega časa. Tudi po Jezusovem spočetju je še vedno normalna ženska. To je, kar privlači in jo dela aktualno za današnji čas, da jo lahko posnemamo. Spoštovala je tradicijo, skrbela je za družino, družila se je ljudmi in je bila odprta za Božje načrte, ki jih je bila pripravljena uresničiti. Tudi osamljena je bila v trenutkih, ko je sprejela Božji načrt ali še bolj pod križem, ko je umiral njen Sin. Tako razume tudi našo osamljenost, stiske in brezup.”
V nadaljevanju je opozoril na pomen naših krščanskih korenin: “Spomnimo se danes svojih družin in korenin naše krščanske vere, ki so nam jih posredovali predniki. Slednja je sooblikovala naše vrednote, ohranjala povezanost s krščanskim občestvom in narodom. Normalno je, da smo ukoreninjeni v preteklosti in živimo v sedanjosti, ki jo soodgovorno oblikujemo. Zgodovina nas uči, kako bolj kakovostno živeti. Življenje brez korenin in brez zgodovinskega spomina je nenormalno in nas lahko zmede ter usmeri na stranpot. Vera je ne samo nekaj normalnega, je pravica slehernega posameznika, da jo živi na način, ki je njemu primeren. Sam zasebno ali v skupnosti, zasebno ali javno. To so štiri razsežnosti verske svobode, ki so normalne za vsako demokratično ureditev zahodnega tipa. Od vsakega od nas in od tega, kako cenimo svojo vero in jo v praksi živimo v družbi, je in bo odvisno, koliko bo vera postala resnična vrednota okolja, v katerem živimo. Ne moremo pričakovati, da bodo drugi spoštovali naše vrednote, če se jih sami sramujemo. Z življenjem po veri ne uresničujemo samo Božjega načrta za nas osebno, ampak tudi bogatimo okolje in odnose, kjer živimo. Na ta način bo svet postajal bolj normalen, to je bolj človeški, sočuten, usmiljen in solidaren.”
“Ob Mariji se učimo, kako živeti svojo vero. Včasih v tihoti in v premišljevanju, kakor v trenutku, ko je Marija prejela oznanilo o Božjem materinstvu, včasih na način, ko prevzamemo pobudo in predlagamo, kaj je potrebno storiti. ... Izročimo naše želje in skrbi tudi Mariji v zaupanju, da ona ve, kaj je najbolj prav. Ona naj prosi za nas.
Nismo sami, Gospod je z nami. Marija Pomagaj, prosi za nas! Amen.” Je pridigo sklenil novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje.
Po sveti maši so sledile pete litanije Matere Božje, v izvedbi sodelavcev Radia Ognjišče. Procesija je bila zaradi močnega naliva izvedena le delno. Sledilo je nočno češčenje pride milostno podobo Marije Pomagaj.

Pripravila: AEF
Foto: Janez Kotar

Fotografije