Na veliki četrtek zvečer praznujemo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus je pri zadnji večerji, ko je s svojimi učenci obhajal velikonočno (pashalno) večerjo, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Veliki četrtek velja za ustanovitveni dan evharistije, ko je Jezus daroval prvo evharistično daritev ali mašo. Pri evharistiji se spominjamo smrti in vstajenja Kristusa. Kristus je na veliki četrtek postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično udejanjil z umivanjem nog učencem.
Po koncu maše duhovnik s spremstvom prenese monštranco s posvečeno hostijo in posvečene hostije, ki simbolizirajo Jezusovo navzočnost, iz tabernaklja na posebno mesto oz. v t. i. ječo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.

Slovesno sveto mašo Gospodove zadnje večerje je v baziliki Marije Pomagaj vodil dr. p. Viktor Papež. Ob njem so somaševali rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič, p. Tadej Inglič in p. Polikarp Brolih.
V pridigi je p. Viktor Papež spregovoril o pomenu in simboliki današnjega dne: “Obred umivanja nog spada v bistvo zadnje večerja, saj v Janezoven evangeliju ne najdemo omembe postavitve evharistije pri zadnji večerji. Evangelist Janez evharistijo nadomesti z umivanjem nog. Tako pokaže, da je evharistija v bistvu služenje, z njo živimo za druge. Jezus opravi to delo kot dejanje ponižnosti in služenja – prišel je, da bi stregel.”
Po pridigi je sledilo umivanje nog 12 vernikom, v spomin Kristusovega umivanja nog 12 apostolom. Tako je duhovnik simbolično pokazal, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik zaupanim ljudem.
Po sveti maši so mašniki s spremstvom prenesli Najsvetejše v ječo. Pridite, molimo!

Pripravila: AEF

Fotografije