Četrto postno nedeljo imenujemo tudi “nedelja laetare”, ali nedelja veselja, imenovana po vstopnem spevu današnje nedelje: “Veseli se, Božje ljudstvo. Zberite se vsi, ki ljubite Gospoda. Vriskajte od veselja vsi, ki ste bili žalostni, Gospod vas bo potolažil.” (Iz 66,10); v latinščini “Lætare Jerusalem”. Nedelja veselja je bila v strogem postnem času dan veselja, v veselem pričakovanju velike noči in vstajenja Gospoda. Le na ta dan so bile tudi v postnem času dovoljene poroke.
Na četrto nedeljo posto nedeljo smo pri svetih mašah poslušali evangelij o očetu in dveh sinovih, bolj znan kot prilika o 'izgubljenem sinu’ (Lk 15,11-32). “Ta prilika nas vedno gane in vsakič, ko jo poslušamo ali prebiramo, nam ponuja vedno nove pomene. Predvsem ima to evangeljsko besedilo v sebi moč, da nam spregovori o Bogu, nam da spoznati njegovo obličje, oziroma še bolje, njegovo srce. Potem ko nam je Jezus spregovoril o usmiljenem Očetu, ni več tako kot je bilo, saj namreč poznamo Boga. On je naš Oče, ki nas je iz ljubezni ustvaril svobodne ter nam dal vest, ki trpi, če se izgubimo in praznuje, ko se vrnemo.” (papež Benedikt XVI.)
O neizmerni božji ljubezni je v pridigi na 4. postno nedeljo med drugim spregovoril tudi rektor brezjanske bazilike, dr. p. Robert Bahčič: “Velikokrat se ne zavedamo, kako velika je božja ljubezen do nas. Svojega Sina je poslal v svet, za odrešenje vseh nas. Tu je božja ljubezen neizmerna. Bog nas prosi, da z molitvijo ostajamo z Njim in Gospod nas ne bo nikoli zapustil.”

Veseli smo, da nam je zgodnje pomladansko vreme naklonilo tople sončne žarke, ki so omogočili, da smo dopoldanski sveti maši lahko imeli zunaj, na trgu pred baziliko. Bogu hvala za to milost, da lahko v miru obhajamo svete maše.

Pripravila: AEF

Fotografije