Potem ko je Jezus soočen s preveč poenostavljenim zaključkom, da je zlo, ki doleti nekoga božja kazen, s to razlago povrne Bogu njegovo pravo podobo, Bog je namreč dober in tako nikakor ne more hoteti zlo. In da bi se varovali misli, da so nesreče, ki nekoga doletijo, neposredni učinek osebne krivde, je Jezus dejal: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani« (Lk 13,2-3). S pogledom spreobrnjenja je Jezus pokazal na drugačno branje teh dogodkov. Nesreče in žalostni dogodki ne smejo v nas prebuditi radovednosti ali iskanja domnevnih krivcev, temveč morajo biti priložnost za premislek, s katerim premagamo samoprevaro, da lahko živimo brez Boga ter priložnost, da poživimo z Gospodovo pomočjo prizadevanje za spremembo lastnega življenja. Bog se pred grehom pokaže kot poln usmiljenja, saj ne preneha klicati grešnikov, da se izognejo zlu ter začnejo rasti v njegovi ljubezni ter tudi začnejo konkretno pomagati bližnjemu v težavah. S tem bodo živeli v veselju milosti in se izognili večni smrti. Možnost spreobrnitve pa zahteva, da se naučimo gledati na dogodke življenja z vidika vere spodbujeni s svetim strahom Božjim. Prava modrost med trpljenjem in žalostjo je, pustiti, da nas nagovori nestalnost človeškega bivanja ter da gledamo človeško zgodovino z očmi Boga, ki po načrtu nedoumljive ljubezni, hoče svojim otrokom vedno in samo dobro, a ki včasih tudi dovoli bolečo preizkušnjo, da bi nas pripeljal do večje dobrine.
Kristus nas vabi, da na zlo odgovorimo predvsem z resnim spraševanjem vesti ter s prizadevanjem prečistiti lastno življenje. (misli papeža benedikta XVI., povzeto po hozana.si)
O božji besedi tretje postne nedelje je v pridigi spregovoril tudi rektor brezjanske bazilikie, p. Robert Bahčič:»Vsak greh, ki ga človek naredi, ga oddalji od Boga. Eden za drugim si potem sledijo grehi. Tako se človek oddalji od božjega vira življenja. Zato Jezus vse vabi k spreobrnjenju. 'Če se ne spreobrnete, boste pokončani.’ Tem Jezusovim besedam sledi prilika o smokvi. Ob njej razumemo, da nam Jezus daje priložnost, da se vedno znova vračamo k njemu. Bog je Bog novih priložnosti in najde pot za vsakega od nas, če si le to želimo.
V prvem berilu smo poslušali, kako je Mojzes, medtem ko je pasel čredo, videl goreč grm, ki pa ni zgorel. Goreči grm je znamenje božje zvestobe. Bog ostaja zvest tistim, ki mu sledijo. Zapomnimo si, Bog je zvest! Naš pogled ne seže v deželo, ki jo je Bog obljubil. Ne smemo se ustavljati ob suhem, ker bomo samo še bolj jezni. Vse kar potrebujemo za notranje življenje je, da ostanemo povezani z virom življenja. Apostol Pavel zapiše, bodite živi za Boga in mrtvi za greh. Naj nam Marija izprosi povezanost z Bogom. Tako bomo imeli pogled v prihodnost. Pri tem bodimo ljudje molitve in sprejemanja zakramentov, v tem je naša moč.« Je pridigo zaključil p. Robert.
Pripravila:AEF
Fotografije
