Na praznik Lurške Matere Božje se spominjamo prikazanja Matere Božje, 11. februarja 1858, v Lurdu ubogi sv. Bernardki Lurški. Prikazala se ji je osemnajstkrat. Marija se je sv. Bernardki predstavila kot Brezmadežno spočetje. Na njeno željo je tam začel izvirati čudežni izvir, kjer so mnogi ozdraveli, postavili so cerkev in vernike pozvali, da molijo in se pokorijo za spreobrnjenje grešnikov.
Veliko bolnikov se je priporočalo Lurški Materi Božji za zdravje, mnogo, ki pa v Lurd niso mogli romati, so priromali k Mariji Pomagaj, s priprošnjo za ozdravitev. Romarske knjige v kapeli Marije Pomagaj beležijo prošnje in zahvale romarjev, ki so se zaupali Materi Božji.
11. februarja praznujemo tudi svetovni dan bolnikov, letos že 30. Ob letošnjem prazniku je papež Frančišek izdal poslanico z naslovom »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče« (Lk 6,36). Postaviti se poleg tistega, ki trpi, na pot ljubezni.
Po tradiciji je osrednje slovensko romanje ob svetovnem dnevu bolnikov v Marijinem narodnem svetišču na Brezjah. Tudi letos je potekalo prilagojeno trenutnim razmeram. Somaševanje je v baziliki Marije Pomagaj ob 10. uri vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franci Šuštar. Ob njem so somaševali msgr. Miro Šlibar, dr. p. Viktor Papež, g. Ciril Istenič ter dr. Simon Onušič.
V uvodu je romarje pozdravil kaplan lurške votiline, msgr. Miro Šlibar. “Danes so Brezje slovenski Lurd. Hvaležni smo, da nas je Jezus povabil na to evharistično daritev. V njej smo povezani z vsemi doma in v bolnišnicah. In tudi z našimi dragimi rajnimi.” Je med drugim dejal v uvodu msgr. Šlibar.

Škof Šuštar se je v pridigi osredotočil na letošnjo poslanico papeža Frančiška ob svetovnem dnevu bolnikov: “Za letošnje leto je papež Frančišek izbral geslo: »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče« (Lk 6,36). Postaviti se poleg tistega, ki trpi, na pot ljubezni. Ta tema usmerja naš pogled »predvsem na Boga, »ki je Bogat v usmiljenju« (Ef 2,4), ki svoje otroke vedno gleda z očetovo ljubeznijo, tudi kadar se oddaljijo od njega. Usmiljenje je pravzaprav najodličnejše Božje ime, ki njegove narave ne izraža na način priložnostnega občutka, ampak kot moč, ki je navzoča v vsem, kar dela. In ta moč je obenem nežnost. Zato lahko z začudenjem in priznanjem rečemo, da ima Božje usmiljenje v sebi tako očetovsko kot materinsko razsežnost (prim. Iz 49,15), ker skrbi za nas z močjo očeta kot z nežnostjo matere, ki nam vedno želi podariti novo življenje v Svetem Duhu.« Je v uvodu dejal škof Šuštar in nadaljeval: “Bog dela po ljudeh in ljudje delamo za Boga, ko izkazujemo bližnjemu svojo ljubezen. Jezus pravi: »Resnično povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40). Zato smo hvaležni za pričevanje in vero vseh, ki pri tem sodelujejo in tu pred Marijo in Gospodom izrekamo zahvale: – Zahvala bolnim in trpečim, za darovano trpljenje in potrpežljivost; – Zahvala domačim, sorodnikom in sosedom za pomoč v strežbi in skrbi za bolne in ostarele; – Zahvala zdravnikom, medicinskim sestram in tehnikom ter vsemu medicinskemu osebju v bolnišnicah in ambulantah; – Zahvala medicinskemu osebju ter strežnikom in strežnicam po domovih za ostarele in drugih domovih, kjer so ljudje potrebni pomoči…; – Zahvala vsem duhovnikom, redovnicam, članom Karitas in drugim dobrim ljudem, ki poskrbite za duhovno oskrbo bolnih.

Zato, dragi bratje in sestre, bi vas rad opozoril in tudi prosil za dve veliki dobri deli. Prvo zelo veliko in pomembno dobro delo je posredovati vero in upanje; kako pomembno je osebno pričevanje vere in odpiranje poti, da bi Bog vstopil v srca ljudi. Posebej prosim starše, da posredujete vero svojim otrokom in vnukom. Marija je bila z apostoli, da so skupaj molili in pričakovali Svetega Duha; Marija je še danes z ljudmi in dela posebne čudeže za vero – tukaj na Brezjah, v Lurdu in mnogih drugih milostnih krajih.
Druga stvar pa je sprejetje največjih duhovnih darov v bolezni in starosti; to je zakramentov: zakrament spovedi in svetega obhajila, ter posebej zakrament bolniškega maziljenja. Mnogi kristjani premalo mislijo na ta zakrament in prosijo zanj. Zelo težko mi je, ko vidim v mrliških knjigah po župnijah, da več kot polovica ljudi odide v večnost brez zakramentov. Kako je to mogoče, da verni ljudje ne sprejmejo najboljše pomoči, ki prihaja od Boga za njihovo počutje in tudi za večnost? Ali to pomeni njihovo nevero v Boga? Ali to pomeni nevero otrok, ki ne spoštujejo svojih staršev in njihove vere ter ne poskrbijo za svete zakramente?
Prosimo Gospoda za dar vere in zaupanja z besedami: Dobri Bog, razsvetljuj nas, da bomo starejšim, bolnim in umirajočim preskrbeli prejem zakramentov – spovedi, maziljenja in obhajila, ki jih bodo utrdili v krščanski veri, zaupanju v Božje varstvo, sprejemanju in darovanju trpljenja za odrešenje vseh ljudi! Priporočimo se Mariji, naši nebeški Materi, da nas pouči, vodi, opominja in nam pomaga, da bomo sprejeli milosti, ki nam jih Gospod naklanja po Cerkvi: »Mati Marija, v Kristusu vsakogar od nas sprejemaš kot sina ali hčer. Pomagaj nam, da bomo v srcih ohranjali zaupljivo pričakovanje, bodi naša opora v tegobah in trpljenju in vodi nas h Kristusu, svojemu Sinu in našemu bratu. Pomagaj nam, da bomo svoja življenja izročali Očetu, ki je dober in usmiljen«. Amen.

Po pridigi so duhovniki podelili zakrament bolniškega maziljenja.

Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas!

Pripravila: AEF

Fotografije