Na drugo adventno nedeljo nam liturgija predstavlja strogo podobo Predhodnika, ki ga evangelist Matej takole predstavi: »Tiste dni se je pojavil Janez Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal z besedami: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo! (Mt 3,1-2).« Njegovo poslanstvo je bilo pripraviti in izravnati pot pred Mesijem, tako da je pozival Izraelsko ljudstvo k obžalovanju lastnih grehov in popravi vseh krivic. S trdimi besedami je Janez Krstnik naznanjal skorajšnjo sodbo: »Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj (Mt 3,10).« Svaril je predvsem pred hinavščino tistih, ki so se čutili varne (gotove) iz preprostega dejstva, ker pripadajo izvoljenemu ljudstvu: pred Bogom – je govoril – se nihče ne more hvaliti z naslovi, temveč mora »Obroditi sad, vreden spreobrnjenja (Mt 3,8). (papež Frančišek, povzeto po hozana.si)

V evangeliju druge adventne nedelje nas Janez Krstnik kliče k spreobrnjenju. Njegov klic je nujen, da odpremo naša srca: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« To je tisti, o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiju: Glas vpijočega v puščavi: ›Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!‹ (Mt 3,1-2) Na vsebino Božje besede se je v pridigi navezal tudi rektor bazilike Marije Pomagaj, dr. p. Robert Bahčič: “To kar se vidi in to kar resnično velikokrat ni enako. O tem govori Božja beseda v evangeliju. Veliko ljudi je prihajalo k Janezu Krstniku, da bi jih krstil, na drugi strani pa so bili farizeji, ki so se prišli samo pokazati. Janez jih imenuje gadja zalega. Resničnost notranjosti in zunanji videz ne gresta skupaj. Tam, kjer je verovanje se zunanjost sklada z notranjostjo. Janez Krstnik je verjel, da bodo ljudje, v katerih bo prebival Jezus Kristus. Tudi mi želimo, da bi Jezus napolnil našo notranjost.

Krstiti z ognjem pomeni najprej očistiti našo notranjost. Ta ogenj bo požgal vse, kar ni evangeljsko. Tudi mi si želimo, da nas Gospod prečisti, da bi se z vsem srcem oklenili življenja. Žalim, da bi se vedno navezovali na Jezusa Kristusa. Bodimo pričevalci upanja in veselja. Pri tem naj nam pomaga Mati Marija, vse to, kar prinašamo Njej ona prenese svojemu Sinu Jezusu Kristusu. Želim, da bi tudi mi bili zvesti in pogumni. Ker na poti proti večni domovini nismo sami.” Je pridigo zaključil dr. p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije