28. november je dan Radia Ognjišče. Tega dne v letu 1994 so začeli z rednim 24-urnim programom. Radijski rojstni dan je vsako leto dan hvaležnosti za minulo leto, za vse dobro in lepo, kar so ustvarili v programu in tudi za vse dogodke, ki so jih pripravili ob rednem radijskem delu.
Z zahvalo se seveda povezuje tudi prošnja za prihodnost, predvsem prošnja za Božji blagoslov, da bi radijce varoval vsega hudega in spodbujal za plemenito poslanstvo.
Rojstni dan vsako leto praznujejo z gala koncertom in s sveto mašo, ki jo je danes opoldan v baziliki Marije Pomagaj ob somaševanju daroval upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres.

V uvodu v sveto mašo je prisotne pozdravil msgr. Franci Trstenjak, direktor Radia Ognjišče, ki je v uvodnem nagovoru dejal: »Zbrali smo se pri sveti evharistiji, ker se želimo Troedinemu Bogu iskreno zahvaliti za njegovo varstvo, spodbude, blagoslove in milosti, ki smo jih skozi leto prejemali. Z zahvalo pa smo povezali tudi prošnjo, da bi Gospodove oči bile še naprej odprte nad radiem in vsakim zaposlenim, kakor tudi nad vsakim poslušalcem.«

Zbrane podpornike Radia Ognjišče, ki so sveti maši prisostvovali tudi preko radijskih sprejemnikov, je v svoji pridigi nagovoril upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres:

»Spoštovane poslušalke, dragi poslušalci!

V svetopisemskih odlomkih, ki jih prebiramo prvi delavnik v adventnem času, je rdeča nit obljuba vesoljnega odrešenja. V berilu smo slišali preroško napoved, da bo Bog očistil jeruzalemski tempelj. Potem bo tam tako navzoč, kakor je bil Izraelcem med njihovim potovanjem po puščavi, kot oblačni ali ognjeni steber podnevi in ponoči.
Za nas je v tem adventnem času v mislih drugi tempelj, tempelj nove zaveze in njegovo očiščenje. To pa ni zgradba ne v Jeruzalemu, ne na Garizimu v Samariji in tudi ne v Rimu ali v kakem drugem posebnem kraju na svetu. To je tempelj, v katerem se časti Bog »v duhu in resnici«, kot je to označil Jezus v pogovoru s Samarijanko. Pravi in najpopolnejši tempelj je utelešena Božja beseda, Jezus Kristus osebno. Njegov tempelj je tudi Cerkev, v katero so skozi stoletja prihajali narodi in “ljudstva brez števila”, kot napoveduje prerok jeruzalemskemu svetišču. Kdo bi si v tistih časih mislil, da bo novozavezna skupnost verujočih, novo Božje ljudstvo nekoč štelo milijardo ljudi. Te številke takrat še poznali niso. In vendar. Ko so bili Jezusovi učenci po Jezusovem vstajenju in poveličanju napolnjeni z njegovim Duhom, je Gospodova beseda začela in to z vso misijonarsko gorečnostjo odmevati iz Jeruzalema, dokler se ni razširila na vse konce sveta. Sedaj pa stari Jeruzalem ni več središče, saj novozavezni tempelj stoji povsod, kjer živi en sam kristjan in kjer živijo krščanske skupnosti. Tam je namreč navzoč vstali Kristus sam, vsako verujoče in ljubeče človeško srce je veliko bolj tempelj, prebivališče Boga, kakor je to bila še tako veličastna Salomonova ali pozneje Herodova tempeljska zgradba v Jeruzalemu.
Tudi evangeljski odlomek se končuje z obljubo velike množice verujočih ljudi, ki bo zdaleč presegala število Izraelcev, saj bodo prišli iz vseh koncev sveta in se nastanili v Božjem kraljestvu. Da to ni samo mogoče, ampak se že začenja uresničevati, je bil dokaz poganski stotnik, katerega vera je prekašala vero, kakršno je Jezus našel med Izraelci.
Rdeča nit današnje Božje besede je torej vesoljnost odrešenja, odrešenje za vse ljudi. Nam se ta misel na vse ljudi brez razlike in zapostavljanja po dveh tisočletjih krščanstva zdi samoumevna. Pa ni. V starem svetu je bila misel na bratstvo vseh ljudi, otrok enega samega nebeškega Očeta, izjemno redka in se tudi v Stari zavezi šele postopoma uveljavlja, tako da tudi v Jezusovem času ni prevladovala. Šele krščansko oznanilo Božjega učlovečenja in Jezusovo naročilo, naj gredo učenci oznanjat evangelij vsem ljudem, je to vesoljno širino Božje ljubezni in človekovega bratskega odnosa dokončno utemeljijo, kar pa žal ne pomeni, da so ljudje res izkoreninili vsako zatiranje in izključevanje. To se vleče v današnje dni in sega tudi med nas.
Francoska revolucija je razglašala svobodo, enakost in bratstvo. Neka, bolj v svobodnjaštvo in samoljubnost izrojena svoboda se v našem svetu res vedno bolj uveljavlja, vendar v taki obliki, da prej ogroža kakor pa podpira svoji revolucijski sestri enakost in bratstvo. Temu slednjemu, namreč bratstvu se v našem svetu najslabše piše. Kajti tam, kjer se prisega samo na svobodo in poljubnost, se začne razraščati moč in nasilje, iskanje samega sebe in svojih koristi. To pa je smrt za vse tri: za enakost, bratstvo in na koncu za svobodo samo.
Samo vera v skupnega Očeta vseh ljudi daje podlago zavesti o bratstvu in sestrstvu vseh. Šele tedaj imamo za osnovo, da si rečemo bratje in sestre. Biti bratje in sestre in imeti skupnega očeta je eno in isto. Ko izpodmaknemo vero v skupnega nebeškega Očeta vseh ljudi, se zgodi bratstvu to, kar se je zgodilo stotnikovemu služabniku iz današnjega evangelija: »leži mrtvouden in zelo trpi«.
Ozdravi ga lahko samo Jezus. Kristjanom ne sme biti nerodno, to jasno povedati. Jasno povedati, kaj sodobna zavest o dostojanstvu slehernega človeka in naši bratski in sestrski povezanosti dolguje Jezusu Kristusu. Jasno povedati, da je Jezus Kristus naša edina Pot, Resnica in Življenje, da je to resnica, ki edina osvobaja v pravem pomenu besede. Ravno jasna beseda nam je v našem času tako zelo potrebna. Zdi pa se, da jo bo tudi vedno bolj nevarno povedati in oznanjati. Ravno Radio Ognjišče je to že občutilo, ko so mu zaprli en oddajnik.
Samovolja in poljubnost brez meja, ki se danes prodaja kot svoboda, pa to ni, izvira iz sodobne nevere in z njo iz dvoma in negotovosti glede vsake trdne resnice in za vse obvezne pravičnosti. Če kdo reče, da ni nič res in s tem tudi nič zagotovo prav, reče tudi, da je vse dovoljeno. Če ni jasnih razmejitev med resnico in neresnico, med tem, kar je prav, in tem, kar ni, se ustvari prostor za neresnico in laž oziroma med lažjo in resnico sploh ni več dovoljeno razlikovati. S to mislijo se danes marsikdo poigrava, še huje pa je, če temu dosledno ravna. Mi pa na to ne moremo pristati, ker je vsa naša civilizacija in kultura, vredna tega imena, zgrajena na iskanju resnice in pravice. V tem polju vere v resnico in zaupanja v pravico ter prizadevanja zanju je tudi področje delovanja radia Ognjišče, ki danes slavi svojo obletnico.« Je dejal Stres in zaključil: »Drage poslušalke in cenjeni poslušalci! Ob 28. obletnici smo vsi skupaj hvaležni Bogu in vsem, po zaslugi katerih imamo radio Ognjišče. Hvaležni ustanoviteljem, vodstvu, novinarjem in vsem drugim sodelavcem radia, hvaležni pa tudi Vam, drage poslušalke in poslušalci ter prijatelji radia Ognjišče, ki ga podpirate in mu pomagate, da obstaja. K naši dolžnosti, ki jo imamo, da v tem čudnem in negotovem svetu oznanjamo resnico o Jezusu Kristusu in o dostojanstvu slehernega človeka, ki jo je on izpričal tudi s svojo smrtjo in vstajenjem, spada tudi to, da podpiramo vse tiste, ki se za to oznanjevanje in pričevanje trudijo. Med njimi radio Ognjišče ni na zadnjem mestu. Dragi njegovi prijatelji, hvala vam, da to delate! Amen.«

Ob sklepu bogoslužja se je msgr. Franci Trstenjak zahvalil vsem, ki so prišli na Brezje ali so bili z radijci preko sprejemnikov: »Hvala vam, ker ste se skupaj z nami, radijci, zahvaljevali za 28 let delovanja Radia Ognjišče in hkrati prosili, naj nas tudi v prihodnosti spremlja Božji blagoslov in Božje varstvo ter priprošnja Marije Pomagaj. Hvala bratom frančiškanom, ki nas vedno sprejmete z odprtimi rokami in omogočite, da se tukaj počutimo kot doma. Hvala vam, gospod nadškof Stres, za vodenje svete evharistije in za vaše spodbudne besede,« je dejal direktor in sklenil s prošnjo, naj nas Gospodov blagoslov spremlja na vsakem koraku.

Celotni ekipi Radia ognjišče tudi v našem svetišču želimo naj jih še naprej spremlja Božji blagoslov ter varstvo Marije Pomagaj.

Pripravila: UK

Fotografije