Cerkveno leto se v Katoliški cerkvi sklene s praznikom Kristusa, Kralja vesoljstva, ki ga obhajamo danes.
Cerkev je Kristusa za kralja vesoljstva priznavala že v najzgodnejših veroizpovedih in s tem poudarjala, da ima Kristus kot Božji sin in Odrešenik sveta, zlasti po svojem vnebohodu, najvišjo čast in oblast nad človeštvom in zgodovino.
Praznik Kristusa Kralja je leta 1925 uvedel papež Pij XI. (1922–1939). Uvedbi praznika pogosto pripisujejo naslednji zgodovinski pomen: Cerkev je v obdobju totalitarizmov želela utrditi Kristusov kraljevski status in tako relativizirati prizadevanja režimov, ki so si lastili absolutno oblast nad človekom in stvarstvom.

Evangelij nedelje Kristusa, Kralja vesoljstva nam predstavi Jezusovo kraljevo dostojanstvo na višku njegovega dela zveličanja in sicer na presenetljiv način. »Božji Maziljenec, izvoljeni, Kralj« (Lk 23,35.37) je brez moči in brez slave, saj je na križu, kjer se zdi, da je bolj premagan kot pa zmagovalec. Njegovo kraljevo dostojanstvo je protislovno, saj je njegov prestol križ, njegova krona je iz trnja, nima žezla, temveč so mu v roko potisnili trs, ne nosi razkošnih oblačil, odvzeli so mu celo tuniko, nima bleščečih prstanov na prstih, temveč z žeblji prebodene roke, nima nobenega zaklada, temveč je prodan za 30 novcev.« Tako je papež Frančišek začel s predstavitvijo Kristusovega kraljevskega dostojanstva med sveto mašo na Trgu sv. Petra ob zaključku leta usmiljenja.
(povzeto po hozana.si)
Na vsebino evangelija nedelje Kristusa, Kralja, se je v pridigi navezal tudi rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. Me drugim je dejal: »Gospod Jezus kraljuje na križu. Na križu je hotel biti ponižan, da bi vsi ponižani dobili nazaj dostojanstvo, da bi vsem nam pridobil dostojanstvo. On sam je rekel, da je prišel, da bi služil in ne kraljeval. Na križ je šel iz ljubezni do nas. Gospod nam blagoslov pošilja od zgoraj in dve možnosti imamo, da mu odgovorimo. Lahko smo podobni levemu ali desnemu razbojniku.
Gospod nas vabi, da bi ob pogledu na križ prepoznali svojo majhnost in prosili Gospoda milosti in odpuščanja. Gospod, ki vidi v našo notranjost, nam bo prišel naproti. Naj nam pri tem pomaga Mati Marija, ki je svojemu Sinu vedno stala ob strani. Ker je vedela, da bo zanjo in za vse človeštvo naredil vse najboljše.«

Pripravila: AEF

Fotografije