Na predvečer praznika svetega Frančiška Asiškega, 4. oktobra, frančiškovi redovi po vsem svetu obhajajo spomin njegove smrti – Transitus.
Redke cerkvene osebnosti so tako kot Frančišek Asiški vplivale na Cerkev in družbo zahodnega sveta. Vse življenje je imel pred seboj en sam cilj: postati vedno bolj podoben Kristusu. Dne 24. septembra 1224 se je svojemu Gospodu približal bolj kot kdajkoli prej: med globoko molitvijo in v zamaknjenosti je na La Verni začutil rane Jezusa Kristusa. To je v zgodovini Cerkve prva zanesljivo izpričana stigmatizacija.

Sveti Frančišek Asiški je prag večnosti prestopil ob sončnem zahodu, 3. oktobra 1226, na zeleni ravnini pod mestom Assisijem. Njegovo življenje je bila čuječa delavnost, ponižni dar ljubezni za brate, nenehno iskanje ubogega in križanega Kristusa v veri, poslušanju božje besede in vztrajni molitvi.

Na predvečer slovesnega praznika sv. Frančiška smo tudi v baziliki Marije Pomagaj obhajali Transitus, spomin na prehod svetega očeta Frančiška v večnost. Po sveti maši, ki jo je daroval gvardijan frančiškanskega samostana Brezje, so frančiškani obhajali Transitus. S pesmimi in Božjo besedo sopočastili spomin na ustanovitelja reda, svetega Frančiška Asiškega.
Ob koncu slovesnosti je p. Krizostom podelil blagoslov z relikvijami sv. Frančiška.

“Aleluja. Frančišek, ubog in ponižen, gre bogat v nebesa. Častijo ga z nebeškimi slavospevi. Aleluja.”

Pripravila: AEF

Fotografije