Novice
23. januar 2022
150. obletnica rojstva Jožeta Plečnika 23. januarja 1872 se je v Ljubljani rodil arhitekt Jože Plečnik. S svojim ustvarjanjem je dal slovenski arhitekturi izrazito prepoznavnost.

Jože Plečnik se je rodil v Ljubljani kot četrti, predzadnji otrok v družini. Šolal se je v Ljubljani in nato v Gradcu, od koder pa se je odpravil na Dunaj, kjer je sprva dve leti delal kot oblikovalec pohištva pri takrat znanem podjetju J. W. Müller. Njegovo delo ni ostalo očem skrito, saj ga je opazil znani dunajski arhitekt, tudi profesor na fakulteti, Otto Wagner. Plečnik je eno leto pod Wagnerjevim mentorstvom nabiral izkušnje, nato pa se je uspešno vpisal na študij, ki ga je zaključil kot eden izmed najboljših Wagnerjevih diplomantov. Plečnik se je kot arhitekt javnosti prvič predstavil na natečaju za Gutenbergov spomenik na Dunaju. V cesarski prestolnici je pustil pomemben pečat. Tekom življenja na Dunaju pa je odpotoval tudi v Rim, ki je s svojo antično zgodovino ključno vplival na nadaljnje Plečnikovo delo. Leta 1911 je sprejel delo profesorja na praški umetnoobrtniški šoli. V naslednjih desetih letih, ki jih je preživel v Pragi, je bilo večjih naročil sicer manj, kljub temu pa se je v šolskih delavnicah seznanjal z novimi tehnološkimi vprašanji, kar je kasneje pomembno vplivalo na njegov slog gradnje in izbiro materialov pri projektih. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, kjer je ustvarjal vse do svoje smrti leta 1957.

Bolj malo je znano, da je naš najbolj znani in priznani arhitekt Jože Plečnik oblikoval vrsto drobnih predmetov, z enako zavzetostjo, kot velike arhitekturne stvaritve. Svečniki, šatulje, škatlice, zrcala, okvirji, pepelniki, vaze, držala za pirhe, jaslice in še neštete drobne ljubeznive drobnarije – vsak njegov izdelek, naj bo iz kovine, kamna ali lesa, je variacija ene ali več umetnostnih tem, ki so ga v monumentalnem merilu zaposlovale v stavbarstvu. Vsi ti izdelki do zadnjega odsevajo duhovno iskrivost umetnika, prepričanega v univerzalno poslanstvo svojega poklica.
Mojster Plečnik je narisal vrsto načrtov, ki vsi kažejo arhitektovo genialnost tudi v miniaturah. Med vsemi temi pa zavzemajo posebno mesto simbolične jaslice in stilizirana božična drevesa.

Jaslice je arhitekt Jože Plečnik zasnoval za prodajalno Lectarija na Kongresnem trgu v Ljubljani. Lectarija je bila trgovina z medičarskimi in svečarskimi izdelki ter predmeti domače in umetne obrti, ki je nastala po naročilu Henriete in Roberta Freyerja, načrte za celostno notranjo opremo prodajalne pa je izdelal arhitekt Jože Plečnik.
Plečnik pa ni načrtoval samo notranje opreme Lectarije, temveč je na željo lastnikov, posebej je bil povezan s Henrieto Freyer, zasnoval tudi drobne okrasne predmete: jaslice, božična drevesca, svečnike.
Posebej zanimive so simbolične jaslice, ki jih je Plečnik načrtoval v treh različicah, pri vseh pa gre za hlevček iz lesa, v katerega je položen kipec deteta Jezusa. Velike jaslice so arhitekturno zasnovane kot božični tempelj in zato kljub majhnim dimenzijam učinkujejo monumentalno, izdelane pa so bile samo v enem primerku za družino Freyer. Manjši različici jaslic sta zasnovani kot stiliziran jaslični hlevček in so ju prodajali v Lectariji. Kipec Jezusa je Plečnik umestil v orehovo lupino ter ga položil na klekljan prtiček, dodal pa je tudi svečnike in nosilce za drobne svečke, ki so osvetljevale jaslice. Ob tem je načrtoval tudi samostojne svečnike, od katerih sta dva v obliki božičnega drevesca, eden pa v obliki polkrožnega različno izrezbarjenega podstavka in z medeninastim okrasom z božično zvezdo.

Plečnika poznamo po velikih urbanističnih in arhitekturnih projektih, manj pa je znan po drobnih okrasnih predmetih, s katerimi je v malem merilu dosegel velike realizacije. Njegove družinske jaslice so moderni oblikovalski izdelki, ki z dodatkom svečnikov zanimivo združujejo šego postavljanja jaslic in mlajšo šego postavljanja božičnega drevesca.

Omenjene jaslice so prve jaslice narejene natančno po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika. Načrt za jaslice imata ga. Agata Freyer Majaron in g. Edi Majaron. Izdelal jih je Zlato Petrovčič, na ogled so v Muzeju jaslic Brezje.

Pripravila: AEF

Fotografije