Novice
23. januar 2022
Nedelja Božje besede Nedelja Božje besede je praznik Svetega pisma, ki ga je papež Frančišek s pismom Odprl jim je um (Aperuit illis) leta 2019 razglasil za vso Cerkev in ga obhajamo v mesecu januarju, na 3. nedeljo med letom.

Nedeljo Božje besede v Sloveniji, tokrat že tretjič na ravni vesoljne Cerkve, obhajamo 23. januarja 2022, pod geslom: »Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.« (Lk 24,35)

Geslo, ki je že tretje leto zapored vzeto iz odlomka o emavških učencih, predstavlja zadnjo in ključno stopnjo Jezusovega učenca. Če smo v letu 2021 skupaj z emavškima učencema »odprli oči in spoznali Gospoda« (Lk 24,31), smo tokrat vabljeni k oznanjevanju. To je Božja pedagogika, ki učenca vabi, da prestopi meje samozadostnosti individualizma in stopi v občestvo. Učenec je povabljen, da od poslušanja ali branja Božje besede stopi na pot oznanjevalca. Geslo nedelje Božje besedo bi tako lahko ubesedili tudi s sloganom: Od branja do oznanjevanja, od bralca do pričevalca. (povzeto po katoliška-cerkev.si)

Ker smo v Tednu molitve za edinost kristjanov, smo pri svetih mašah poslušali nagovor iz knjižice, ki jo je za Teden molitve pripravila Komisija za ekumenizem in medverski dialog pri Slovenski škofovski konferenci:
“Za božič smo obhajali središčno resnico krščanske vere: v Jezusu iz Nazareta je Bog Sin postal človek. To Dete je prišlo za vse, vsem “pripada”. Še važnejše pa je, da mi vsi pripadamo njemu. Tudi v tednu molitve za edinost se zbiramo ob jaslicah. Ko smo blizu Jezusu, smo blizu tudi drug drugemu. Praznovanje božiča utegne postati za mnoge le stvar čustev, oživljanje spominov na otroštvo ali samo malo romantike. Zrela vera pa razumeva božič v luči velike noči, saj velike noči ni brez božiča. Gre za nedoumljivo ponižanje, “spust” ali “sestop” Boga v našo zemeljsko bedo. Jaslice in križ sta iz istega lesa. V Betlehemu se začenja velika drama odrešenja. Ne gre za idilo, ampak za prihod Boga v zemeljsko noč greha, smrti, zla, trpljenja, nevere in needinosti. Da, tudi ob jaslicah moramo razmišljati o bolečini needinosti. V benediktinskem samostanu Niederaltaich na Bavarskem, ki se že več desetletji posveča spoznavanju krščanskega Vzhoda in vzhodnega bogoslužja, postavljajo vsako leto čisto posebne jaslice. Umetnik je tri modre ali tri svete kralje prikazal kot predstavnike treh velikih krščanskih veroizpovedi. Proti betlehemski votlini skupaj hitijo katoliški in pravoslavni duhovnik ter evangeličanski pastor. Poklonijo se Jezusu in mu prinesejo zlata, kadila in mire. S tem je izražena misel: čeprav kristjani nismo popolnoma eno v verovanju in bogoslužju, smo vendarle eno v češčenju Novorojenega, ki je naš skupni Odrešenik in nas je vse pritegnil k sebi.
Pripadniki vseh veroizpovedi, ki verujemo v Kristusa in nosimo njegovo ime, smo na poti h Kristusu podobno kot trije modri z Vzhoda. Ti so se po legendi srečali v puščavi. Od tam so se napotili za zvezdo in prišli v Betlehem. Ali se ne dogaja nekaj podobnega razdeljenim kristjanom? Iz puščave medsebojne ravnodušnosti, obsojanja in odtujenosti moramo kreniti na isto pot in se vrniti h koreninam, k izviru, v Betlehem, k preprostosti jaslic. Ko so modri prišli v Jeruzalem, so od pismoukov slišali besede preroka Miheja. Odslej jih vodi božja beseda in močna vera vanjo. So skupnost iskalcev pod vodstvom božje besede. Hodijo po skupni poti, ki jih pripelje do Kristusa v hlevu. Tam padejo na kolena, molijo in odpro svoje zaklade. Čisto majhni morajo postati, da lahko vstopijo v hlev, še manjši postanejo, ko pokleknejo. Ves napuh in samozadostnost morata ostati zunaj. V tem lahko odkrijemo bogato in pomenljivo simboliko.
Ločeni kristjani, toda zedinjeni v češčenju Božjega deteta. Trije Modri, podoba vseh krščanskih romarjev, so se vrnili vsak v svojo deželo. Toda ali so mogli pozabiti sijaj bogojavljenja, božiča, srečanja z Bogom? Tudi mi smo skupaj poromali k jaslicam. In ko se vrnemo vsak v svojo “deželo”, v svojo Cerkev, ne moremo in ne smemo pozabiti, da smo skupaj molili v jaslicah Odrešenika in Gospoda.
Božič nosi v sebi močno ekumensko sporočilo in naročilo. Sprašuje nam vest glede naše ekumenske zavesti in zavzetosti. Teden molitve za edinost v januarju ne spada le časovno v božični čas. Božič daje našim skupnim molitvam polni smisel. Iskanje edinosti je naloga, ki izvira iz osrednje krščanske skrivnosti – iz skrivnosti božiča.”

Pripravila: AEF

Fotografije