Konferenca redovnih ustanov Slovenije vsako leto tradicionalno pripravlja Redovniški dan, ki poteka v sredini meseca septembra. Redovnice in redovniki iz vse Slovenije so se tudi letos zbrali na Brezjah, kjer je srečanje potekalo na trgu pred baziliko, pod šotorom.
Naslov redovniškega dneva je bil »Epidemija – čas preizkušnje«. Na življenje v času epidemije, ki je za vse nas čas preizkušnje, so želeli pogledati skozi pričevanja tistih, ki so pomagali obolelim; tistih, ki so zboleli; tistih, ki so se v družini s tem srečali od blizu. Na koncu so prisluhnili tudi pogledu papeža Frančiška, ki je večkrat na različne načine spregovoril o tem, kako naj ta čas preizkušnje živimo kristjani in kaj nam po tem Bog govori. O tem je spregovoril g. Igor Bahovec, pred njim pa so svoje izkušnje z nami podelili: S. Ema Alič ŠSFKK (izkušnja neposredne pomoči obolelim), Marjan Ristič, župnik na Polskavi (izkušnja bolezni v vsej ostrini), zakonca Korbar iz Trebnjega (izkušnja družine, ki se je neposredno soočila z boleznijo).
Vsak od pričevalcev je iz svojega zornega kota pogledal na čas, ki ga je zaznamoval, vsi pa so iz njega izšli s pozitivnimi izkušnjami in globljim odnosom z Bogom. Tudi predavatelj g. Bahovec je spodbujal, da moramo iziti iz te krize boljši in ne slabši. Redovnice in redovniki so poklicani, da prinašajo v ta svet upanje, izkušnjo bratstva in sestrinstva ter sočutja. Ugotavljal je, da je ta čas za nas kairos – milostni čas, v katerem smo vsi skupaj poklicani nekaj spremeniti in sicer na bolje. Papež Frančišek kot vizionar nas k temu vedno znova nagovarja in spodbuja.
Po odmoru za kosilo so se ob 13.30 zbrali k molitvi petega rožnega venca Božjega usmiljenja, ob 14.00 pa je sledila slovesna sveta maša, ki jo je vodil ljubljanski pomožni škof msgr. Franci Šuštar. V pridigi je redovnike in redovnice spodbujal h konkretnim delom ljubezni do bližnjega in k zatekanju k Mariji, ki je vdano stala pod križem in sotrpela s Sinom za odrešenje. Dejal je, da ni vsak križ odrešenjski. Le če imamo pogled uprt v Kristusa, nam lahko križ prinese odrešenje. Na koncu je Marijo prosil za zdravje in odvrnitev epidemije, za nove duhovne poklice, za poglobitev vere v ljudeh našega naroda, za naš narod in našo državo, da bi bili edini – v družbi, v Cerkvi, v skupnostih, v družinah, da bi znali križ epidemije obrniti v korist, v zlati in poveličani križ ter da bi bili pričevalci Gospodove dejavne ljubezni v svetu.
“Dragi bratje, drage sestre, Marija, naša Mati. Kot jo je apostol Janez vzel k sebi za svojo mater, jo ponovno vzemimo tudi mi. Naj nas Marija uči poslušnosti Božje besede; naj nas nauči razločevanja, kaj ta Božja beseda pomeni za naše konkretno življenje v skupnostih; naj nas uči zavzetega pogovarjanja z Gospodom, spraševanja in dogovarjanja; naj nas uči globokega zaupanja, da Gospod pozna vse poti in vse načrte in bo že uredil zahtevne situacije; naj nam pomaga, da bi zvesto hodili za Jezusom in izpolnjevali vse obljube, ki smo jih dali pri posvečenju, pri začasnih ali večnih zaobljubah; naj nam da potrpljenja in moči, da bi vztrajali in zaupali, tudi ko bi mislili, da ne gre več naprej.” Je pridigo zaključil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franci Šuštar.
Tekst: s. Mirjam Černigoj
Pripravila: AEF
Fotografije
