V prvem berilu smo poslušali odlomek iz Jobove knjige; Job je v življenju doživel mnogo hudega. Trpljenje ga je mučilo, a ga ni strlo. Spoznal je, da je Bog nedoumljiv in mora od njega sprejeti vse: dobro in hudo. Ob Jobu se lahko učimo sprejemati življenje v vsej njegovi različnosti in se za vse zahvaljevati. Gospod se Jobu razdene kot Gospodar morja, v evangeliju po Marku (Mr 4,35-41) pa se Kristus pokaže kot gospodar narave. Slovesno dejanje pomiritve morja med nevihto je jasno znamenje Kristusovega gospostva nad negativnimi močmi. njegovi učenci so bili prestrašeni, kajti njihova vera še ni bila trdna, saj sta bila med sabo še pomešana strah in zaupanje.
»Veliko je valov v naši notranjosti in če ne znamo reči, do sem, naprej pa ne, bo težko v našem življenju. Ob sebi potrebujemo Boga in bližnjega. Gospod je neizmeren v svoji ljubezni, ljubezni, ki nam prinaša mir. Gospod je z nami, tudi če ga ne vidimo.
V vrtu Getsemani je bilo ravno nasprotno, Gospod je molil, učenci so spali. Eno uri niso mogli bedeti z Njim. Zato, kličimo Gospoda v naše življenje, da bi umiril naše viharje. Ozrimo se tudi k Mariji, ki je zaupala Božji besedi. Naj nam izprosi, da bi se naša vera okrepila. Zaupajmo mu in Gospod bo odgovoril.« Je med drugim v pridigi pri osrednji dopoldanski sveti maši dejal p. Robert Bahčič.
Gospod, varuj nas v nevihtah našega življenja!
Pripravila: AEF