Na prvo soboto po prazniku svetega Florijana k Mariji Pomagaj na Brezje tradicionalno priromajo gasilke in gasilci vseh slovenskih gasilskih društev. Zaradi epidemije je tudi letos romanje potekalo v omejenem okviru, k Mariji Pomagaj so bili povabljeni le predstavniki okoliških gasilskih društev, s prapori.
Somaševanje je ob 15. uri v baziliki Marije Pomagaj vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Z njim sta somaševala rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič ter g. Jure Sojč, tajnik Nadškofijskega ordinariata Maribor.
Prisotne gasilke in gasilce ter gospoda nadškofa Cvikla je ob začetku svete maše pozdravil rektor brezjanske bazilike, p. Robert Bahčič.
V uvodu pridige je msgr. Alojzij Cvikl najprej spregovoril o zavetniku gasilcev, sv. Florijanu: »Najprej želimo počastiti vašega zavetnika, sv. Florijana. Tega pogumnega in Bogu vdanega rimskega vojaka. Za časa cesarja Dioklecijana je izšel v takratni rimski provinci Norik ukaz, da mora vsak darovati rimskim državnim bogovom, drugače bo usmrčen. Florijan, veteran rimske vojske, je brez strahu priznal, da je kristjan in da je pripravljen za Kristusa tudi umreti. Trpljenje ga ni omajalo v veri. Celo obratno, utrdilo ga je v predanosti in zvestobi Bogu. Molil je: »Gospod, vzemi me med svoje svete in izvoljene vojake, ki so že pred menoj pričali zate!«
Smisel mučeniškega trpljenja in smrti je možno razumeti samo znotraj ljubezni. Kajti, kar je storjeno v ljubezni, ostane na veke. Ljubezen pa ni le moč, ki daje mučencu pogum za pričevanje, ampak je tudi seme, iz katerega raste drugačen, boljši svet.« In nadaljeval z mislimi o pomenu in vlogi, ki jo imajo gasilke in gasilci: »Biti Gasilka ali gasilec ni samo služba, je veliko več. Je način življenja, je poslanstvo, saj je v osredju tega poslanstva čut za sočloveka. Če ne bi bilo v ozadju ljubezni, bi težko razumeli, da gasilke in gasilci, ko pozvoni telefon, ali ko slišite glas sirene, odhitite iz delovnega mesta, iz postelje, od mize, iz toplega objema družine, in se ne sprašujete zakaj, ampak pustite vse in skušate v najkrajšem času priti na kraj nesreče, zavedajoč se, da v nesreči šteje vsak trenutek.
Situacije, zaradi katerih vas kličejo na pomoč, so dan za dnem zahtevnejše. Verjetno marsikdaj čutite, da naloge, ki se postavijo pred vas celo presegajo vaše moči in vaše sposobnosti. Kako potrebno je v takšnih trenutkih zaupanje, da je z nami pomoč tudi od zgoraj. Potreben je pogum in iznajdljivost.
Tudi v času pandemije ste gasilci lepo pokazali, kako znate biti blizu ljudem, ko ste marsikje, poleg že utečene dejavnosti, dostavljali še dodatno hrano ogroženim skupinam, razkuževali javne prostore, izvajali prevoze prehrambnih paketov, bili v pomoč pri testiranjih in cepljenjih.«
»Spoštovane gasilke in gasilci! Tukaj pri Mariji Pomagaj smo danes zbrani tudi z veliko prošnjo. Skupaj prosimo, naj vas dobri Bog, po priprošnji Marije Pomagaj spremlja pri vašem težkem, odgovornem in večkrat tudi tveganem delu. Pri tej sv. maši se želimo spomniti tudi vseh pokojnih gasilk in gasilcev, ki so po vaših društvih pustili neizbrisne sledi svojega služenja. Naj jim Gospod nakloni bogato plačilo v Božjem objemu.
Letos naša domovina Slovenija obhaja 30. obletnico svoje samostojnosti. Hvaležni smo za ta dar, ko so se nam, Slovencem uresničile tisočletne sanje. Pred tridesetimi leti smo znali stopiti skupaj, pokazali smo pogum in pripravljenost, da bo vsak od nas prispeval svoj delež za pospeševanje tega, kar je skupno dobro. Danes pa, kot da se v spopadanju s pandemijo čuti neka utrujenost in nezaupanje. Zdi se, kot da nam pojenja pogum, kot da je ozračje, ki ga vsi dihamo, zastrupljeno. Toda v naših srcih še vedno ostaja isti pogum in pred nami so vrednote in cilji, ki smo jih pred 30. leti imeli tako živo pred seboj. … Lepše bo v naši domovini, pa tudi po naših društvih in v naših družinah, če bomo znali biti še bolj odprti in spoštljivi drug do drugega, če bomo drug v drugem znali videti najprej to, kar je dobro in ne najprej hibe in napake.
Drage gasilke in gasilci, vaš pozdrav je »na pomoč«! To je vaša življenjska drža in poslanstvo. Zbrani pri Mariji Pomagaj poživimo svojo vero in zaupanje v Boga. Prosimo, da bi vsi rastli v ljubezni in v sočutju drug do drugega. Prosimo pa tudi, da bi vaše gasilske sirene čim redkeje oznanjale nevarnost in nesrečo. Amen.« Je pridigo zaključil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
Po zaključeni sveti maši so se gasilke in gasilci, skupaj z mašniki, fotografirali pred baziliko Marije Pomagaj.
Zaradi epidemije je romanje potekalo v zelo omejenem okviru, upamo, da se bomo naslednje leto spet lahko zbrali v večjem številu.

Molitev gasilcev

Ljubi Bog, po priprošnji Marije Pomagaj Te prosim,
Bodi ob meni!
Kadar me kliče dolžnost, vodi moj sleherni gib.
Daj mi moč, da lahko pomagam.
S Tabo ob strani bom lahko
Pomagal ob različnih nesrečah in nevarnostih.
Zahvaljujem se Ti za plemenito poslanstvo reševanja življenj.
Prosim Te, obvaruj mene in mojo družino nevarnosti, bolezni.
Na priprošnjo Marije Pomagaj in sv. Florijana
Blagoslovi gasilce in naše delo.
Amen.

Pripravila: AEF

Fotografije