Novice
26. februar 2021
"Vsem nam so poznani Jezusovi padci pod križem" "So stiske, iz katerih nas lahko reši samo Gospod. Tu pri Mariji smo, ker vemo, da Marija Jezusu prinaša naše prošnje," je med drugim v uvodu v sveto mašo v postni spodbudi '40 dni brez alkohola' dejal nadškof Zore.

Postni čas že 16 let zaznamuje akcija ’40 dni brez alkohola’, ki jo med drugim pripravlja in vodi Slovenska Karitas. Po tradiciji ob začetku akcije Karitas in Slovensko Marijino narodno svetišče vabita k sveti maši in romanje k Mariji Pomagaj. Letošnje romanje je zaradi omejitev potekalo preko elektronskih medije, sveto mašo in pričevanja je bilo mogoče v neposrednem prenosu spremljati preko Youtube kanala.
Romanje je bilo namenjeno vsem, ki pri sebi prepoznavajo zasvojenost z alkoholom, njihovim bližnjim in vsem, ki kakorkoli trpijo zaradi alkohola. Povabljeni so bili tudi tisti, ki so vključeni v spodbudo 40 dni brez alkohola v postnem času.
Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Po maši smo prisluhnili pričevanjem zdravljenih alkoholikov in terapevtke.

Poleg ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta so maševali tudi dr. p. Robert Bahčič, rektor brezjanske bazilike, g. Boštjan Prevc, nadškofijski tajnik, g. Jože Pavlakovič, g. Andrej Baligač in g. Benedikt Lavrih, prisoten je bil tudi diakon g. Imre Jerebic.

Nadškof Zore je v uvodu v sveto mašo poudaril pomen zaupanja v priprošnjo Marije Pomagaj, Jezusove Matere, ki Njemu prinaša naše molitve, prošnje in težave. V pridigi pa nadaljeval: “V mislih mi zvenijo besede, ki jih je pokojni nadškof Alojzij Šuštar – lani smo se spominjali 100-letnice njegovega rojstva – tolikokrat povedal prav tukaj na Brezjah. Z vero v srcu in v glasu je zagotavljal romarjem: »Marija je pomagala, Marija pomaga in Marija bo pomagala.«
V istem spoznanju in prepričanju smo tudi mi priromali na Brezje, k Mariji. Nekateri smo tukaj, pred milostno Marijino podobo, drugi ste z nami in z njo povezani preko sodobnih sredstev komunikacije, vsi pa smo eno samo občestvo, ena sama družina verujočih, ki smo se zatekli k Mariji Pomagaj, ker še nikdar ni bilo slišati, da bi ona koga zapustila, ki je pod njeno varstvo pribežal, njene pomoči prosil in se njeni priprošnji priporočal. Prišli smo na Brezje, da bi po Mariji povedali njenemu Sinu, Jezusu Kristusu, da potrebujemo odrešenika.”
V življenju človeka je mnogo stisk in težav in velikokrat smo prešibki in slabotni, da bi jih premagali, je v pridigi še dejal nadškof Zore in nadaljeval: “K njemu prihajamo v postnem času, ko ob njegovem zgledu in po njegovem usmiljenju skušamo prenoviti svoje življenje. V tem času premišljujemo postaje njegovega križevega pota. Kako je padal! Če pozorno opazujemo upodobitve njegovih padcev, bomo videli, da je padal vedno nižje vedno globlje. Prvi padec je bil samo na kolena. Pri drugem padcu se je moral opreti tudi na roke. Pri tretjem je šlo do konca, do tal, z obrazom na zemljo.
Vsem nam so ti padci poznani. Ne iz upodobitev Jezusovega križevega pota in iz premišljevanja njegovega trpljenja. Ne. V teh padcih se prepoznam jaz, se prepoznamo mi vsi. Ne samo tisti, ki so se morali in se morajo boriti z alkoholom in njihovi domači. Vsak izmed nas ima šibka področja v življenju, pozna klance, ki so strmi in je korak na njih strašno naporen. In na teh klancih pada.”

“ Jezus nas tukaj uči novih odnosov. V njem živo vidimo, da v trpljenju ni zgrbljen sam vase in neobčutljiv za vse, kar se dogaja okoli njega. Pač pa ne namenja posebne pozornosti tistim, ki divjajo v sovraštvu in na ta način sovraštvo ne more vstopiti vanj. Hvaležno in pozorno pa sprejema vse, kar mu ljudje dobrega storijo. Ne samo, da so se v njegovo dušo zarisali obrazi teh ljudi, tudi on je njim podaril svoje obličje – Veroniki na čudežen način, odtisnjeno na potni prt, s katerim mu je obrisala obraz, drugim v duše, da ga niso nikoli več pozabili. Tisti trenutki poti z njim so zaznamovali vse njihovo življenje.
Skupna pot skozi trpljenje, skozi padce in vstajanje, vse do rešitve in osvoboditve je tudi med nami in tistimi, ki so hodili z nami, vzpostavila nove odnose. Te odnose moramo skrbno varovati, saj so nekaj najdragocenejšega, kar se more roditi na poti iz pekla zasvojenosti: nov človek in novi odnosi do ljudi okoli njega, ker se je na tej poti prečistilo dostojanstvo vsakega posameznika, predvsem pa smo pred alkohol ali druge substance, ki so nam prej pomenile vse, postavili ljudi – sebe in tiste okoli nas. Ti postanejo pomembnejši od vsega.”
Je dejal nadškof Zore in zaključil: “ Ko pomislimo na Karitas, nam najprej pride na misel denarna in materialna pomoč potrebnim. Ta akcija in naše današnje srečanje pa nam govorita, da pomoči niso potrebni samo tisti, ki so materialno prikrajšani, pač pa tudi tisti, ki ostajajo lačni v medsebojnih odnosih, v različnih zasvojenostih in v neštetih oblikah, v katerih zbledi ali celo ugasne človekovo dostojanstvo.
Zato tudi prosim Marijo Pomagaj, ki je v Kani opazila stisko in materinsko poskrbela zanjo, naj tudi vsem sodelavcem Karitas da pozorno oko in ljubeče srce, da bodo znali odkrivati stiske, pa tudi da bodo našli poti do reševanja vseh teh stisk.
Marija Pomagaj, prosi za nas.”

Po sveti maši so sledila pričevanja ozdravljenega alkoholika Jurija, terapevtke Nataša in duhovnikov Andreja in Bena. Vsi so izpostavili, da brez padca ni vzpona in da na tej poti potrebujemo Božjo pomoč!
Zato Gospod, pomagaj nam in bodi ob nas, potrebujemo Te!

Pripravila: AEF

pridiga, ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore

Prenesi MP3 datoteko

Fotografije