Novice
02. februar 2021
Jezusovo darovanje v templju S praznikom Jezusovega darovanja, ki ga danes obhajamo, se pri nas zaključuje božični čas. Ljudsko poimenovanje praznika je svečnica, saj na ta dan po stari navadi po cerkvah blagoslavljamo sveče.

Praznik je na Slovenskem že dolgo zasidran kot del cerkvenega leta, saj tega dne obhajamo spomin Marijinega očiščevanja.
Po Mojzesovi postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako »očistiti«. Temu predpisu se je podredila tudi Marija, Jezusova mati. Marija je Jezusa spočela in rodila deviško, zato je obred očiščevanja ni obvezoval, vendar se je vseeno podredila postavi. Kakor v vsem, se je tudi v tem pokazala za Gospodovo deklo in izpolnila Božjo postavo.

Sveto mašo, na praznik Jezusovega darovanja v baziliki Marje Pomagaj, je daroval dr. p. Viktor Papež.
V prvem delu svoje pridige je pojasnil pomen ljudskega poimenovanja praznika. Svečnica pri nas poimenujemo praznik Jezusovega darovanja, ker na ta dan blagoslavljamo sveče, kot spomin na Jezusa, ki ga starček Simeon razodene kot Luč narodov. Krščanski vzhod današnji dan poimenuje tudi »srečanje«, saj sta se v jeruzalemskem templju srečala Sveta nazareška Družina in verni ljudje, ki sta jih predstavljala starček Simeon ter prerokinja Ana. Simeon in Ana sta predstavnika starih, Bogu vdanih ljudi, ki jim večer življenja ožarja veselo upanje na srečanje z Gospodom ob koncu življenja. S tem se je p. Viktor tudi navezal na drugi del svojega nagovora, ko je opozoril na današnji prizor v evangeliju, ki nas usmerja k razmišljanju o nas in o naših odnosih med generacijami, med mladimi in starejšimi ljudmi s katerimi živimo.
»Odnosi postajajo vedno bolj problematični. Mnogi starejši so danes potisnjeni na rob dogajanja in so nekako izključeni iz svojih družin. Mlajši dandanes nimajo več dovolj časa ne smisla za starejše. Tako se eni in drugi vedno bolj med seboj oddaljujejo. Starejši ljudje potrebujejo upanje, življenjski smisel, nekoga ali nekaj za kogar naj živijo. To jih ohranja mladostne. Prav zato, da bi poudarili medgeneracijske odnose, tudi papež Frančišek spodbuja k molitvi in ponovni vzpostavitvi medgeneracijskega mostu med mlajšo in starejšo generacijo. V mladosti se učiš, v starosti razumeš življenje, ga znaš ceniti. Postati star pomeni postati moder. Postaneš videc in prerok, ki iz izkušenj v preteklosti vidiš v prihodnost. V starosti imamo moč presoditi koliko so vredne stvari, koliko je vreden človek in kako odgovorno je živeti dar življenja. Na to nas opozarja čudovit prizor v jeruzalemskem templju, ko se srečajo mlada starša Marija in Jožef ter Simeon in Ana. Predstavniki dveh generaciji se zberejo okrog Jezusa. Ob Jezusu, ki je Luč in razsvetljuje vsakega človeka, se resnično lahko zbližujejo in združujejo različne generacije. Jezusova luč nas vse razsvetljuje, nas povezuje in osrečuje, seveda če znamo to Luč, ki je zasvetila v betlehemskem hlevu tudi sprejeti in s to Lučjo živeti in osvetljevati življenjsko pot vsakogar. Naj se današnje darovanje Bogu, ki so ga v našem imenu opravili naši starši s svetim krstom, spremeni v zahvalo za to darovanje, za milost svetega krsta, za starše, ki so nam sveti krst omogočili in nas v veri tudi vzgajali«, je pridigo zaključil p. Viktor Papež.

Poleg vsega naštetega ima ta praznik še drug pomen. Papež Janez Pavel II. je ta dan uvedel kot dan Bogu posvečenega življenja z željo, da ta dan pomaga vsej Cerkvi, da bo bolj cenila pričevanje oseb, ki so se odločile, da bodo tesneje hodile za Jezusom. Današnji praznik je torej tudi dan zahvale, molitve za svetost, premišljevanja in medsebojnega srečanja.

Ker je na Slovenskem še vedno lepa navada, da do danes domove krasijo jaslice, ki jih je prav na svečnico treba razdreti, se je ob koncu svete maše p. Viktor Papež s pokaditvijo poslovil od jaslic, ki so v božičnem času krasile baziliko Marije Pomagaj na Brezjah.

Pripravila: UK

Fotografije