Z geslom letošnjega Tedna za življenje želijo organizatorji znotraj mednarodnega Leta družine poudariti »kulturo skrbi za drugega«, o kateri govori apostolska spodbuda Radost ljubezni (321): »Skrbimo drug za drugega, podpirajmo drug drugega in spodbujajmo se med seboj«.
Kultura skrbi za drugega je gotovo najprej značilna za ožjo družino, kjer starši noč in dan skrbijo za svoje otroke, vse od časa nosečnosti dalje pa preko rojstva, otroštva, šolske dobe, vse do odraslosti, in zakonci skrbijo drug za drugega, tudi v bolezni in v starosti, v pešanju življenjskih moči.
Tudi letošnji Teden za življenje se je pričel z molitveno uro v baziliki Marije Pomagaj in nadaljeval s sveto mašo na trgu pred baziliko. Somaševanje je vodil g. Marko Košir, župnik iz Mengša, ob njem sta somaševala g. Viktor Primožič, duhovni pomočnik ter p. Tadej Inglič, ki je pred sveto mašo vodil molitveno uro.
V uvodu v sveto mašo je prisotne pozdravila s. Mirjam Cvelbar, ki vodi Društvo Gibanje za življenje. Opozorila je, da je danes prav poseben praznik, z bogatim in raznolikim pomenom; ob začetku Tedna za življenje praznujemo obletnico posvetitve cerkve in razglasitve bazilike.
“Danes na rožnovensko nedeljo začenjamo Teden za življenje. Rožni venec oziroma njegove skrivnosti dajejo poudarek pomembnim dogodkom v Jezusovem in Marijinem življenju,” je ob začetku nagovora dejal g. Marko Košir in nadaljeval: “Že prva skrivnost veselega dela je povezana z življenjem, 'ki si ga Devica od svetega duha spočela’. Marija je bila prva naprošena, da bi sprejela življenje in odgovorila je 'zgodi se mi po tvoji besedi’. Marijo je bilo najprej strah, a je pristala. Tako je tudi z nami. Ni nam vedno jasno, kaj nas čaka, zato je življenje izziv. Lahko rečemo tudi iz lastnih izkušenj, da življenje ni takšno, kot si ga predstavljamo ali načrtujemo, temveč takšno, kakršno pač je. Naše življenje je že blagoslovljeno, moramo ga le sprejeti. Življenja ne izbiram sam, ampak ga sprejmem. Moramo živeti in ne životariti. Moje življenje, naj bo še tako omejeno, ubogo, skromno in krhko, je edino kar ga imam. Če začnem hrepeneti po nekem drugačnem življenju, ki ni moje, zavrnem svojega. Kdor si želi drugačno življenje od svojega, se preneha zahvaljevati za to, kar ima. Vsak dan moramo ugotoviti, k čemu nas kliče Bog v našem življenjskem stanu, v našem poklicu, v naših odnosih. Živeti moramo v poslušanju sebe in svoje resničnosti. To pomeni sprejeti življenje, kakršnega nam je dal Bog.
Ne obupujmo nad življenjem, ni vedno lahko, so stiske, so preizkušnje, vsakdo jih ima. A življenje je dar, dar od Boga. Najbolj bomo v življenju srečni, če bomo svoje življenje darovali za druge, če bomo lahko nardili dobro delo. Če ne verjamete, poskusite.” Je pridigo zaključil g. Marko Košir.
Darove so k oltarju prinesli člani družine Medvešček iz Primorske, uvod v Oče naš prispevala ga. Marija Korbar, uvod v pozdrav miru ga. Silva Demšar, na koncu svete maše pa se je duhovnikom zahvalil g. Miha Vrbinc.
Kraljica venca rožnega, prosi za naše družine!
Pripravila: AEF
Fotografije
