Na novoletni dan, 1. januarja, v Katoliški Cerkvi praznujemo praznik Marije, svete Božje Matere ter Svetovni dan miru. Prvi dan leta, s katerim začenjamo novo koledarsko leto in pri bogoslužju prosimo za Božji blagoslov, je posebej posvečen Mariji oz. njenemu Božjemu materinstvu. Praznik je najstarejši Marijin praznik, podaljšanje božičnega praznika. Na krščanskem Vzhodu so ga obhajali že v 5. stoletju pod imenom Spomin Bogorodice in sicer takoj naslednji dan po božiču. Ko so ga prenesli tudi na Zahod, so ga obhajali 1. januarja, na božično osmino. Po zapisu evangelista Luka o izpolnitvi predpisa Mojzesove postave se je praznik imenoval Obrezovanje Gospodovo. Cerkveni zbor v Efezu je leta 431 je razglasil versko resnico, da je Marija prava in resnična božja Mati in s tem utrdil praznik Marije, svete Božje Matere.
Na Brezjah se 1. januarja spominjamo slovesnega imenovanja bazilike Marije Pomagaj za Slovensko Marijino narodno svetišče. Razglasitev je bila 1. januarja 2000, na prvi dan svetega leta 2000, vodil jo je tedanji nadškof msgr. dr. Franc Rode. Po tradiciji sveto mašo ob 16. uri, na prvi dan novega leta, v baziliki Marije Pomagaj daruje ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Tako je bilo tudi letos, a v zelo okrnjeni obliki; somaševala sta rektor brezjanske bazilike, dr. p. Robert Bahčič ter g. Boštjan Prevc, nadškofijski tajnik. Zaradi omejitev je bilo v baziliki lahko prisotnih do 24 posameznikov, družin ali gospodinjstev.
Nadškof Zore je v pridigi najprej povzel vsebino današnje božje besede: »Prej smo živeli v času pričakovanja, času obljub. V trenutku, ko je Marija odgovorila angelu, je nadnjo prišel Sveti duh in čas je postal polnost. Med ljudi je kot luč prišel Odrešenik. … Prvo omembo Matere Božje v Svetem pismu najdemo v današnjem drugem berilu: 'Ko je nastopíla polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene.’ (Gal 4,4)« In nadaljeval z besedo o današnjem prazniku: »Današnji praznik Marija, Božje Matere, je najstarejši Marijin praznik. Vera v Marijino Božje Materinstvo ni bila vedno enoglasno sprejeta. V učlovečenem Bogu bivata božja in človeška narava.«
Navezal pa se je tudi na današnji čas: »V kakšnem času živimo mi? Če je Jezus prišel v polnosti časov, potem tudi mi sedaj živimo v polnosti časov. Tudi mi lahko postanemo tisti, ki prinašajo Jezusa drugim. 'Blagor ji, ki je verovala.’ Gre za vero v božjo besedo, ki jo Bog vnaša v nas vsak dan. Če hočemo, da postane Božja beseda rodovitna, jo moramo premišljevati v srcu. Tam morajo besede ostati, da postanemo pozorni poslušalci, da nosimo besedo v tihoti. To je predpogoj oznanjevanja. Božje besede polagajmo na naše brate in sestre in ne oblagajmo jih z jezo. Prosimo Marijo, ki je Božja Mati, da nas vodi po poti k večji predanosti Jezusu. Mir in dobro v novem letu.« Je pridigo zaključil nadškof Stanislav Zore.
Ob zaključku svete maše, pred blagoslovom, je nadškof Zore opozoril na besede papeža Frančiška, zapisane v poslanici ob letošnjem Svetovnem dnevu miru, ki ji je dal naslov 'Kultura skrbi kot pot miru’ : » Papež Frančišek nas v poslanici spodbuja, da se naučimo skrbeti, drug za drugega, za stvarstvo, da bi gradili družbo, ki temelji na bratskih odnosih.
Vsako besedo namenimo za skrb za drugega. Potem bo nekaj božjega vstopilo v nas svet. Nase življenje bo postalo slavljenje Boga!«

Želimo vam blagoslovljeno leto 2021, da bi se lahko brez skrbi in bojazni srečevali pri Mariji Pomagaj!

Pripravila: AEF

Fotografije