Nekdaj je bila v Cerkvi navada, da so ob razglašenju objavili datum velike noči, tako je bilo nakazano, kako sta oba praznika med seboj tesno povezana. Ob lesu jaslic se dviga les križa; Gospod je bil rojen, da plača odškodnino za upor ljudi ter zadosti za žalitve storjene Bogu. Vsa skrivnost odrešenja je v tem, da je Božja ljubezen tako velika, da se posluži celo križa – da gre skozi križ – da vzame nase križ in da na njem slavi zmagoslavje.

Pasijonske ali postne jaslice, nam žele prikazati trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa od velikega četrtka, preko smrtnega boja v vrtu Getsemani, Judovega izdajalskega poljuba, zasliševanja in zasmehovanja pred velikim zborom, obsodbe pred Poncijem Pilatom, bičanja, kronanja s trnjem, križevega pota, Simeonove in Veronikine pomoči, srečanja z žalostno Materjo Božjo in jeruzalemskimi ženami, do križanja, pogovora z desnim razbojnikom, izročitve Marije Božje matere učencu Janezu in njegovega sprejetja Marije na svoj dom, smrti, snemanja s križa in pokopa.

Pasijonske jaslice v baziliki Marije Pomagaj so delo jasličnega mojstra Walterja Govekarja iz Celovca na Avstrijskem Koroškem. Običajno se nahajajo v Muzeju jaslic Brezje, za letošnji postni čas pa smo jih prestavili v baziliko Marije Pomagaj.

Fotografije