Novice
09. februar 2020
"Moje prve jaslice" Decembra 2018 smo na Brezjah izdali knjižico z naslovom "Postavimo jaslice", ki jo je pripravil dr. p. Leopold Grčar. V njej se odraža globoka vera in ljubezen p. Leopolda do jaslic.

Z globoko hvaležnostjo za požrtvovalno delo p. Leopolda, objavljamo del iz knjižice, v katerem pripoveduje o svojih prvih jaslicah:

“Kaj so jaslice? Danes, več kot 70 let po prvih jaslicah, ki sem jih postavljal, Vam lahko z gotovostjo povem, da so jaslice najgloblje sporočilo Troedinega Boga nam ljudem, da Bog ni poslal na svet svojega Sina, da bi svet obsodil, ampak, da bi se svet po Njem rešil.
Namen jaslic je obuditi v ljudeh vero in zaupanje v neizmerno Božjo ljubezen in usmiljenje, ki je po novorojenem Božjem Detetu prišlo med nas, da bi človek zaslutil, kako ga Bog ljubi in bi tako mogel uresničiti, kar nas je Jezus učil. Papež Benedikt XVI. je dejal: »Jaslice so šola življenja!«
O, šola! Spomin hiti nazaj v prvi razred osnovne šole v Rajchenburgu, danes je to Brestanica. V razred je stopil gospod kaplan v talarju. Začeli smo z veroukom, takrat še v šoli. V roko je vzel kredo in v eni potezi, čez vso tablo začrtal »betlehemski hrib«, spodaj pa z drugo potezo označil malo »votlino«! Ti dve črti sta mi pred očmi že okrog 73 let. Betlehemska votlina, kraj Jezusovega rojstva je bila skalna votlina. Kje najti primerno skalo? Obhodil se okolico »Gorice«, ne daleč od termoelektrarne in našel primerno skalo. Bila je pretežka, da bi jo lahko prinesel do doma. Ovil sem jo z močno vrvjo in jo začel vleči. Čeprav je bila pot kamnita in se je vzpenjala je uspelo ta kamen privleči do doma. Sedaj pa na delo! Hvala očetu, da je imel ob »ponku« majhno delavnico!
Med očetovim orodjem sem poiskal kladivo in »štemajzl«, da bi vklesal malo votlino. Hvala Bogu, da kamen ni bil pretrd. Uspelo je. Nad votlinico sem naredil strehico iz slame! Betlehemska votlina je bila pripravljena, da sprejme sv. Družino: Jezusa, Marijo in sv. Jožefa. Toda, kje dobiti figure, prave jaslične figure? Sveto Družino pa še oslička in kakšno ovčko. Vprašal sem mamo! Našla je staro nemško božično voščilnico s podobo svete Družine v betlehemski votlini. Podobo se skrbno obrezal in jo postavil v izdelano votlino. Kakšno presenečenje! Pred očmi so zažarele prve, pravcate betlehemske jaslice. Prenesel sem jih v stanovanje in v naš dom je vstopila skrivnost božiča.
Danes vem, da jaslice človeku ne posredujejo le spoznanja ampak omogočajo doživetje Božje ljubezni, ki se je izničila zato, da bi bila človeku vrnjena čast Božjega otroštva. Noben stvar tako ne nagovarja otroka, odraslega, izobraženca, učenjaka in starčka, moža in ženo, kot jaslice.
Jaslice so predvsem izraz vere, pomagale so in prav tako tudi danes pastoralno pomagajo ohranjati in poglabljati vero ter življenje po veri. Jaslice so domača oblika verskega dogajanja, ki je vsem dostopno. Vsi lahko pri jaslicah sodelujejo, vsi se čutijo nagovorjeni, vsi lahko najdemo v jaslicah tudi svoje mesto in se poistovetimo z osebami, ki v jaslicah nastopajo ali pa so soudeležene v jasličnem dogajanju.
Vedno pa ostaja resnična beseda Angelusa Silesiusa (+1677): »Če bi bilo to Dete v Betlehemu tisočkrat rojeno, pa če ni v Tvojem srcu je še vse izgubljeno!«”

Hvala p. Leopold, da ste v nas vzbudili ogenj ljubezni do jaslic.

Pripravila: AEF

Fotografije