V božični devetdnevnici je osrednjih sedem dni zaznamovanih s tako imenovanimi “O” odpevi za Marijino hvalnico Magnificat. Ti odpevi so eno najstarejših bogoslužnih besedil na krščanskem zahodu, predvsem so se udomačili v samostanskem bogoslužju.

17. december: (O Sapiéntia …) O Modrost, ki si izšla iz ust Najvišjega, ki segaš od kraja do kraja ter krepko in blágo vse urejaš: pridi in uči nas pota razumnosti.
18. december: (O Adonái …) O Gospod in voditelj Izraelove hiše, ki si se Mojzesu prikazal v gorečem grmu in mu na Sinaju dal zapovedi: pridi in nas z močno roko reši.
19. december: (O Radix Iesse …) O korenina Jésejeva, ki si v znamenje ljudstvom in bodo pred teboj kralji umolknili in te narodi molili: pridi in nas reši, nikar več ne odlašaj.
20. december: (O Clavis David …) O ključ Davidov in žezlo Izraelove hiše, ki odpreš in nihče ne zapre, zapreš in nihče ne odpre: pridi in reši iz ječe jetnika, ki sedi v temi in smrtni senci.
21. december: (O Oriens …) O Vzhajajoči, svit večne luči in sonce pravice: pridi in razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci.
22. december: (O Rex géntium …) O Kralj narodov, vsem zaželeni, vogelni kamen, ki povezuješ Božje in človeško, pridi in reši človeka, ki si ga iz prstí naredil.
23. december: (O Emmánuel …) O Emanuel, Bog z nami, naš kralj in zakonodajalec, pričakovanje narodov in njih rešitelj: pridi in nas reši, Gospod, naš Bog.

Poudariti je potrebno, da so »O« antifone organizirane tako, da božični sveti večer pade na osmi dan, to je prvi dan novega stvarjenja. Prav zaradi tega razloga je najverjetneje sedem antifon. Gre za postopno pot, ki raste vse do trenutka slovesnega praznovanja. Poleg tega praznovanje spominja na pretekle dogodke, ki osvetljujejo sedanjost, in tiste, ki praznujejo, usmerja na prihodnje dogodke.

Tako božično kot velikonočno praznovanje v določenem smislu pomeni začetek novega stvarjenja. Tedna pred njunima praznikoma sta poseben čas, v katerem se lahko prebudi in živi novo pričakovanje in zavedanje, medtem ko se sedanji čas živi kot trenutek prehoda h končni izpolnitvi.

Te antifone se začnejo z “O”: z občudovanjem in začudenjem nad božično skrivnostjo. Cerkev že dva tisoč let premišljuje o skrivnosti Boga, ki pride v našo zgodovino, da nas odreši, in se tega nikoli ne naveliča.

Torej se antifone končajo s “Pridi”: prošnja, da bo Božji prihod v tem konkretnem letu resnično učinkovit za naše življenje. Te antifone povzemajo znamenja, upanja in nujne potrebe človeštva – Izraela, skozi usta prerokov, pa tudi današnjih kristjanov in ljudi: pravičnost, osvoboditev, veselje, enotnost, mir, modrost …

Te želje, ki jih naslavljamo na Boga, nam lahko samo koristijo.

Antifone, če jih beremo od zadnje do prve in sicer samo začetne črke Kristusovih imen, tvorijo zanimiv akrostih: »ero cras«( jutri bom (z vami)).

23. december: (E)mmánuel
22. december: (R)ex géntium
21. december: (O)riens

20. december: (C)lavis David
19. december: (R)adix Iesse
18. december: (A)donái
17. december: (S)apiéntia

E – vangelij
R – esnice
O – znanjujmo

C – elostno
R – adostno
A – postolsko
S – spošljivo.

Naj Novorojeno Dete zares ostane z nami in mi z njim, potem bo vsak strah odveč.

Pripravil: p. Robert Bahčič