Novice
22. november 2020
H Gospodu odšel upokojeni mariborski pomožni škof Jožef Smej Nebeški Oče je 21. novembra 2020 poklical k sebi upokojenega mariborskega pomožnega škofa msgr. dr. Jožefa Smeja.

Msgr. dr. Jožef Smej je bil rojen 15. februarja 1922 v Bogojini. V bogoslovje je vstopil v Mariboru, končal pa ga je v Sombotelu, kjer je 8. decembra leta 1944 (na praznik Brezmadežne) prejel mašniško posvečenje. Med letoma 1944 in 1948 je deloval kot kaplan v Dokležovju, Dobrovniku in Turnišču. Nato pa je bil do leta 1969 najprej kaplan ter pozneje župnik in dekan v Murski Soboti. Leta 1969 se je preselil v Maribor, kjer je med drugim opravljal službo stolnega kanonika, člana zbora škofovih svetovalcev, naddekana, stolnega prošta mariborskega stolnega kapitlja in generalnega vikarja. Za mariborskega pomožnega škofa je bil imenovan 25. aprila 1983, posvečen pa 23. maja istega leta. 18. junija 2009 se je upokojil. Njegovo škofovsko geslo se glasi: »Milosti polna, spomni se«. Upokojeni mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej je 8. junija 2015 prejel visoko madžarsko državno odlikovanje Madžarski zlati križ za zasluge. Priznanje je sad njegovega poznavanja madžarske literature ter prevodov klasičnih romanov iz 19. in 20. stoletja iz madžarščine v slovenščino. Prav tako je 19. oktobra 2015 v počastitev praznika Mestne občine Maribor prejel naziv častnega občana, ki je “od prihoda v Maribor leta 1969, ko je postal stolni kanonik, do danes s svojim obsežnim življenjskim delom, kulturnim in duhovnim ustvarjanjem pomembno prispeval k znanstveni, kulturni in duhovni obogatitvi mesta Maribor”.

Predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor je škofu Smeju 31. marca 2016 podelil državno odlikovanje Red za zasluge za življenjsko delo in bogat prispevek k duhovni nacionalni kulturi Slovencev. V utemeljitvi so zapisali, da “opus škofa Smeja ni namenjen le pripadnikom njegove verske skupnosti, nenehno se je zanimal za kulturo in ljudi, ki so med Muro in Rabo stoletja ohranjali svojo vero in narodnost. Pomemben prispevek k duhovni kulturi je dal tudi s svojo človeško držo. Velja za človeka visoke integritete, iskrenega zagovornika strpnosti in medsebojnega razumevanja, zaradi česar ima posebno mesto v srcu Slovencev, še posebno Prekmurcev, ki so ga uvrstili med osebnosti leta 2000”.

Leta 2008, ob 25. škofovskem jubileju (1983 -2008) je priromal na Brezje in v knjigo romarjev pri Mariji Pomagaj zapisal:
“Spokorno romanje na Brezje. Nikoli nisem bil ne v Fatimi, ne v Medžugorju, moje romanje je na Brezje, k Mariji Pomagaj. V duhovnika sem bil posvečen na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja 8. decembra 1944, komaj 22-leten, v škofa sem bil posvečen na praznik Marije Matere Cerkve 23. maja 1983. Ob 25. škofovskem jubileju, srebrnem jubileju (1983 – 2008).”

Škof Smej je vse svoje življenje posvetil Bogu in njegovi sveti Materi, saj si je za škofovsko geslo izbral: »Milosti polna, spomni se!« Naj mu bo Gospod pravičen sodnik!

Pripravila: AEF

Fotografije